REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je Hamasov napad na Izrael pretresel Belo hišo

Kako je Hamasov napad na Izrael pretresel Belo hišoAmeriški predsednik se po stopnjevanju nasilja na Bližnjem vzhodu sooča z velikimi težavami. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Biden je v težavah tudi zato, ker je stopnjevanje nasilja ogrozilo napredek, ki ga je poskušal doseči z Riadom pri krepitvi tri leta starega Abrahamovega sporazuma s Savdsko Arabijo.

Konflikti, ki divjajo na Bližnjem vzhodu, so, kot piše Newsweek, povzročili velike preglavice ameriškemu predsedniku Josephu Bidnu, ki se trenutno sooča z ostrimi obtožbami, da je prav on omogočil napad Hamasa, saj je dovolil prenos šestih milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev iz Južne Koreje v Katar kot del sporazuma o izmenjavi Američanov, ki so bili ujetniki v Iranu (Teheran sicer financira Hamas).

Bidnov največji tekmec Donald Trump je neposredno povedal, da so bili za napad porabljeni ameriški davkoplačevalski dolarji, podobno stališče pa je ponovil Bidnov drugi protikandidat na prihodnjih predsedniških volitvah Mike Pence, ki je poudaril, da se to dogaja, ko ameriški predsednik »projicira šibkost na svetovnem odru in se prikloni mulam v Iranu z odkupnino šestih milijard dolarjev«.

Tudi Ron DeSantis ni verjel pojasnilom Bele hiše, da je bil sproščeni denar namenjen le za hrano, zdravila in medicinsko opremo, zato je tudi sam zatrdil, da je Bidnova politika napolnila blagajno Teherana, ki je nato financiral napad v Izraelu.

Bidnu ne pomaga niti dejstvo, da je iransko ministrstvo medtem poudarilo, da bodo »pristojni organi« v Teheranu samostojno določili, kako bodo sredstva porabljena.

»Ves denar, ki je na zaprtih računih v Dohi kot del dogovora za zagotovitev izpustitve petih Američanov septembra, ostaja v Dohi. Niti peni ni bil porabljen,« je zatrdil podsekretar ministrstva za finance Brian Nelson, ko se je poskušal ubraniti pred obtožbami.

Biden je v težavah tudi zato, ker je stopnjevanje nasilja ogrozilo napredek, ki ga je poskušal doseči z Riadom pri krepitvi tri leta starega Abrahamovega sporazuma s Savdsko Arabijo.

Septembra 2020 so ZDA namreč vodile pogajanja, ki so privedla do tega, da so predstavniki Izraela, Združenih arabskih emiratov in Bahrajna v Washingtonu podpisali tako imenovani Abrahamov sporazum. Maroko se je pozneje strinjal, Sudan pa je prav tako podpisal izjavo, ne pa dvostranskega sporazuma z Izraelom.

S tem sporazumom sta Abu Dabi in Manama postali tretja in četrta arabska država, ki sta priznali Izrael, cilj sporazuma pa je bila normalizacija diplomatskih odnosov na Bližnjem vzhodu. In seveda utrditev položaja Izraela, pod taktirko ZDA.

Bidnova administracija je poskušala pod marelo Abrahamovega sporazuma spraviti tudi Savdsko Arabijo, kar bi pomenilo pomembno zunanjepolitično zmago ZDA.

Vendar pa bo ameriški predsednik Biden tu težko deležen zmagoslavja, saj je očitno, da je Riad zamrznil dogovore o normalizaciji odnosov s Tel Avivom.

»To bo občutno upočasnilo, če ni že uničilo savdski pristop k Abrahamovem sporazumu,« je za New York Times napovedala nekdanja diplomatska predstavnica v administraciji Baracka Obame za Bližnji vzhod Mara Rudman.

Povrh vsega pa je Hamas za Bidna zapletel položaj ne le na zunanjepolitični fronti, ampak tudi znotraj ameriške Demokratske stranke.

Demokrati na levici namreč v zadnjih letih vse bolj nasprotujejo podpori Izraelu, zato je letos poleti washingtonska članica predstavniškega doma Pramila Jayapal označila Izrael za »rasistično državo,« čeprav se je pozneje opravičila.

»Želim, da veste, da smo se borili, da bi jasno povedali, da je Izrael rasistična država, da si palestinsko ljudstvo zasluži samoodločbo in avtonomijo,«  je takrat dejala senatorka Jayapal.

Kaj se bo zgodilo po stopnjevanju nasilja v Izraelu in kako razdeljeni bodo ameriški demokrati glede podpore desnosučni vladi Benjamina Netanjahuja, pa bomo šele videli.

Vse te udarce bi Biden morda lažje prenesel, če se njegova administracija ne bi pred tednom dni hvalila, da je regija Bližnjega vzhoda bolj mirna kot pred dvema desetletjema.

Čeprav je takratni svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan dodal, da poudarja besedo »za zdaj,« ker se vse skupaj lahko hitro spremeni, Američani zagotovo niso pričakovali, da bo realnost tako hitro demantirala Bidnovo bahanje.

Zaradi konflikta, ki divja med Izraelom in Hamasom, bi lahko ta teden narasla tudi cena surove nafte, kar je še ena težava za ameriškega predsednika.

Izrael in Palestina sta namreč »na pragu pomembne regije za proizvodnjo in izvoz nafte,« pojasnjujejo ameriški uradniki.

»Vpliv na ceno nafte bo omejen, razen če se 'vojna' med obema stranema hitro razširi v regionalno vojno, v katero so neposredno vpletene ZDA in Iran ter drugi podporniki sprtih strani,« zagotavlja Iman Naseri iz svetovalnega podjetja Facts Global Energy.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke