REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Patrice Lumumba, 62 let pozneje: Velik simbol boja ljudstev Afrike proti kolonializmu

Patrice Lumumba, 62 let pozneje: Velik simbol boja ljudstev Afrike proti kolonializmuPrvi premier neodvisnega Konga je zagovarjal ideologijo vseafrikanizma in vztrajal pri preseganju tradicionalnih plemenskih in etničnih delitev. Vir: Posnetek zaslona, omrežja
Lumumba ni bil le borec za svobodo Konga, ampak eden od prvokategornikov med voditelji protikolonialnega boja za osvoboditev celotne Afrike.

Patrice Lumumba je bil prvi predsednik vlade neodvisne Demokratične republike Kongo. Po samo štirih mesecih na oblasti je bil 14. septembra 1960 protiustavno odstavljen v državnem udaru, ki ga je vodil polkovnik Joseph Mobutu.

Lumumba ni bil le borec za svobodo Konga, ampak eden od prvokategornikov med voditelji protikolonialnega boja za osvoboditev celotne Afrike. Podobno kot Che Guevara v Južni Ameriki je umor Lumumbo v trenutku spremenil v »pravi simbol boja proti kolonializmu«.

Lumumba ni bil le borec za svobodo Konga, ampak eden od prvokategornikov med voditelji protikolonialnega boja za osvoboditev celotne Afrike. Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Mimogrede, Lumumbo in Cheja povezuje tudi dejstvo, da se je Che leta 1965 dejansko mudil v Kongu, kjer je s skupino tovarišev s Kube poskušal sprožiti revolucijo.

V zadnjih letih je v Afriki spet prišlo do novih državnih udarov, a tokrat z nasprotnim predznakom: v vrsti afriških držav danes vojska vodi boj proti francoskemu in ameriškemu neokolonializmu ter se osvobaja stoletne podrejenosti Zahodu.

Kot je nedavno zapisal nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung: »Morda se danes zdijo dogodki v Maliju, Nigru, Burkini Faso, Gvineji in nedavno Gabonu manj dramatični kot umik ZDA iz Afganistana, toda tokrat govorimo o regiji, ki se nahaja na pragu Evrope, na celini, kjer Rusija in Kitajska uspešno krepita svoj vpliv.«

Protikolonialna gibanja v Afriki in po svetu v 60. letih prejšnjega stoletja so bila večinoma nasilno zatrta. Nadomestila jih je nova oblika podrejanja, znana kot neokolonializem.

»’Dobri stari’ evropski kolonializem« je nadomestil nov – ameriški kolonializem.

»’Dobri stari’ evropski kolonializem« je nadomestil nov – ameriški kolonializem.

Lumumba se je rodil v Kongu pod belgijsko vladavino. Leta 1958 je ustanovil Kongovsko nacionalno gibanje, ki si je prizadevalo za neodvisnost od Belgije.

Lumumba je vztrajal pri preseganju tradicionalnih plemenskih in etničnih delitev, njegova ideologija panafrikanizma pa je kmalu postala trn v peti nekdanjim kolonialnim gospodarjem.

Kmalu po razglasitvi neodvisnosti Konga je v z rudami bogati provinci Katangi, kjer je bila razglašena neodvisna država, izbruhnil secesionistični upor, ki ga je vodil Moise Tshombe.

Nenehni upori v Kongu so povzročili tako imenovano kongovsko krizo in pripeljali do vojaškega posredovanja Belgije, ki ga je Lumumba neuspešno poskušal ustaviti, najprej s prošnjo za pomoč od Združenih narodov. Lumumba se je nato obrnil na ZSSR, od koder je dobil vojaške svetovalce, kar je povzročilo odprt konflikt z načelnikom generalštaba Mobutujem.

Pod taktirko Mobutuja je bil Lumumba 14. septembra 1960 strmoglavljen, štiri mesece brutalno mučen in nato likvidiran, potem ko so nekdanji kolonialni gospodarji iz Evrope začeli širiti obtožbe o »njegovih sumljivih komunističnih simpatijah«.

Po vojaškem udaru je bil Lumumba sprva v hišnem priporu v Leopoldvillu.

Nato pa so ga pučisti diktatorja Mobutuja (znanega tudi kot Mobutu Sese Seko) predali secesionistom v Katangi, ki so ga ustrelili 17. januarja 1961.

Malo preden je bil Patrice Lumumba umorjen, so bile njegove zadnje besede: »Niti brutalni napadi, niti kruto ravnanje niti mučenje me niso nikoli prignali do tega, da bi prosil za usmiljenje, ker raje umrem z dvignjeno glavo kot živim v suženjstvu.«

Za secesionističnim gibanjem v Katangi je dejansko stala Belgija. Domneva se, da je »junaka črne Afrike« ubil belgijski plačanec Julien Gat po ukazu samooklicanega predsednika Katanga Tshombeja, ki je bil navadna belgijska marioneta.

Mimogrede, razvpiti Tshombe je bil leta 1965 v Kongu obsojen veleizdaje, zaradi česar je pobegnil iz države.

Umrl je v zaporu v Alžiriji, star 49 let, uradno zaradi srčnega infarkta.

Morilci so medtem storili vse, da bi izbrisali vsako sled in celo spomin na Lumumbo.

Truplo Patricea Lumumbe so zažgali v plitkem grobu, nato pa ga znova izkopali in odnesli približno 200 kilometrov stran.

Nato so ga ponovno zakopali, pa znova izkopali, potem razrezali na kose in nazadnje raztopili v kislini.

Belgijski policijski komisar Gerard Soete je, kot je pozneje priznal, sodeloval pri uničenju njegovih posmrtnih ostankov in ob tem vzel enega od zob ubitega voditelja Konga, domnevno kot spomin na zločin.

Pravzaprav je Soete govoril o dveh zobih in dveh prstih, odstranjenih s trupla Lumumbe, vendar so preiskovalci pozneje našli samo en zob.

Ta zob je po 62 letih od krutega umora Patricea Lumumbe letos naposled vrnjen njegovi družini.

Po umoru Lumumbe so v tedanji Jugoslaviji, v Beogradu v znak protesta potekale velike demonstracije, med katerimi je bilo zasedeno belgijsko veleposlaništvo, saj so bili Belgijci neposredno vpleteni v umor Lumumbe.

Bil je ugrabljen in ubit kljub prisotnosti belgijskih vojakov in enot Združenih narodov v Kongu.

Demonstracije niso izbruhnile le v Beogradu, ampak tudi v številnih vzhodnoevropskih in tudi zahodnih državah.

Demonstranti so nosili transparente z napisi: »Belgijci, ubili ste Lumumbo!«

Uradna belgijska vladna preiskava atentata, katere ugotovitve so bile objavljene šele novembra 2001, je pokazala, da je bil umor Lumumbe in dveh njegovih poročnikov rezultat »sostorilstva belgijskih in ameriških obveščevalnih služb.«

Februarja 2002 se je belgijska vlada uradno opravičila za umor Lumumbe in ustanovila sklad »za pomoč razvoju kongovske demokracije«.

Afrika ni revna, Afrika je izropana: Protest ispred belgijske ambasade u Londonu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Demonstracije zaradi umora Lumumba so izbruhnile tudi v Londonu, kjer je bilo ranjenih več deset demonstrantov in več policistov. V Londonu so se začeli protesti na trgu Trafalgar, shod sta organizirala Gibanje za svobodo kolonija in Odbor afriških organizacij.

Shoda se je udeležilo okoli 4000 demonstrantov. Govorci so kritizirali novi Mobutujev režim v Kongu, protestniki pa so vzklikali »Dol z Belgijo!« in »Dol z Združenimi narodi!«.

Med govorniki so bili laburistični poslanec Fenner Brockway, voditelj stranke Združene nacionalne neodvisnosti Severne Rodezije Kenneth Kaunda in vodja Nacionalne demokratske stranke Južne Rodezije Joshua Nkomo.

Sovjetska zveza je ostro obsodila Lumumbov umor in zahtevala razrešitev generalnega sekretarja ZN kot »sostorilca in organizatorja umora«.

Spomnimo, generalni sekretar ZN je bil v tistem času Šved Dag Hammarskjöld, ki je bil septembra istega leta ubit v sumljivi letalski nesreči v Afriki med prizadevanjem rešiti položaj med sprtima stranema v Kongu.

Preiskava je mnogo let kasneje nakazala, da so za atentatom Hammarskjölda stale ameriške (CIA) in evropske tajne službe (MI6 in druge).

Ali je to najskrivnostnejši umor na svetu ali najbolj idiotska teorija zarote, je poudaril danski novinar, televizijski voditelj, avtor in režiser Mads Brügger že na začetku dokumentarnega filma Cold Case Hammarskjöld, v katerem je razkril najtemnejše okoliščine umora generalnega sekretarja OZN v tedanji Severni Rodeziji.

Google iskalnik razkriva, da se danes po Patriceu Lumumbi ne imenuje nobena ulica v Sloveniji.

Drugače pa je na primer v Srbiji.

Ime Patricea Lumumbe, simbola boja ljudstev Afrike proti kolonializmu nosi eden od študentskih domov in prav tako po ena ulica v Beogradu, Nišu, Subotici, Vranju, Smederevu in Zaječarju.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek