Jezik kot izrazno sredstvo predstave, kulture in vrednot

Gledališče je lahko fenomenalno sredstvo za promocijo manjšinskih jezikov in vsaka predstava je lahko jezikovna “delavnica” za otroke, mlade in gledalce, ki ob umetniškem užitku v dvorani vadijo tudi svoje jezikovne spretnosti v neposrednem stiku s knjižnim ali pogovornim jezikom. Besede, ki jih igralci izgovarjajo na odru, pretaka filter književnika, dramaturga, prevajalca, režiserja, da bi na različnih načinih in ravneh ponujale vzorne primere izražanja. Včasih pa ima kakovost jezika dodatno vrednost, saj postane nosilka odgovornega poslanstva, kot sta ohranitev in vrednotenje manjšinske dediščine.

Skupinska fotografije je ovekovečila predavatelje in prireditelje  
posveta o gledališču v manjšinskih jezikih v Tarcentu.  Foto: arhiv Teatri Stabil Furlan)
Skupinska fotografije je ovekovečila predavatelje in prireditelje posveta o gledališču v manjšinskih jezikih v Tarcentu.  Foto: arhiv Teatri Stabil Furlan)

O tem so vodilni predstavniki manjšinskih gledališč debatirali na okrogli mizi z naslovom Fantats, Infants e Zovinutis - Teatri pes gnovis gjenerazions e lenghis minorizadis, ki jo je Stalno furlansko gledališče (Teatri Stabil Furlan - TSF) posvetilo področju gledališča za otroke in mlade. Izmenjava mnenj in izkušenj se je posebej osredotočila na furlansko stvarnost, saj je srečanje sodilo v 47. izvedbo prireditve Fieste de Patrie dal Friûl in je potekalo v sodelovanju z Deželno agencijo za furlanski jezik.

Furlanska in slovenska manjšina v deželi Furlaniji Julijski krajini pa imata veliko skupnega, zato je pogovor dopolnila tudi izkušnja Slovenskega stalnega gledališča, ki je v lanski sezoni izvedlo tudi izmenjavo s Furlanskim gledališčem z izmeničnim gostovanjem na obeh sedežih.

Srečanja v Tarcentu se je udeležil direktor SSG Danijel Malalan, ki je ob opisu mnogih ponudb za najmlajše, med katerimi doživlja izjemen uspeh sobotni Družinski abonma, poudaril, da umetniško ustvarjanje v manjšinskem jeziku mora s produkcijami (in ne le z gostujočimi predstavami) vzporedno ponujati otrokom povezavo z jezikom in s prepoznavnostjo manjšinske ustanove.

Direktor furlanskega gledališča TSF Lorenzo Zanon je podčrtal, da manjšinsko gledališče lahko postane pomembno sredstvo za promocijo jezika med mladimi in znotraj šole. Kar je za furlansko ustanovo zaenkrat želja, ki potrebuje primerne pogoje in podporo, je v slovenskem gledališču dolgoletna ustaljena praksa, saj otroci manjšine redno obiskujejo gledališče, od vrtca do višje šole.

Direktor deželnega gledališkega zavoda ERT je glede vloge manjšinskih gledališč dodal: “Ko postavimo jezik pred odrsko preizkušnjo, potrdimo njegov obstoj in vlogo. Jezik postane tako izrazno sredstvo predstave, hkrati kulture in vrednot, ki potrjujejo njegovo vitalnost.” Organizatorka in oblikovalka gledaliških projektov za mlade Silvia Colle pa je govorila o povezovalni vlogi gledališča, okrog katerega se skupnost utrjuje in različne generacije najdejo skupno govorico. Izbira primernega repertoarja je v tem smislu bistvenega pomena.

Na okrogli mizi je zavod Pre Checo Placerean predstavil publikacijo, ki dokumentira lansko izvedbo podobnega poglabljanja. Umetniški vodja furlanskega gledališča Massimo Somaglino je spregovoril o pomenu zapisovanja in objave vsebin tovrstnih simpozijev. “Digitalna sredstva ohranjajo vse sledove, a ne dajejo vrednosti nobeni informaciji,” je dejal, tisk pa še danes ohranja zgodovinski spomin, ovrednoti misli in vizije. Zato bo zelo verjetno prišlo tudi do natisa publikacije z izsledi letošnje okrogle mize.


Najbolj brano