Let, ki se je končal v pobočju gore San Pietro

Natanko 40 let mineva od usodnega dne, ko je letalo Inex Adria Avioprometa, kasnejše Adrie Airways, trčilo v pobočje gore San Pietro pri Ajacciu na Korziki. V najhujši letalski nesreči tistega leta na svetu je umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke, dogodek pa se je trajno zapisal v kolektivni nacionalni spomin.

Prizor reševanja, kakršnih je bilo spomladi leta 2008 nad Korziko 
veliko. Po tisti akciji na gori San Pietro ni  več ostankov nesreče 
letala Inex Adrie iz leta 1981.  Foto: Borut Podgoršek/MORS
Prizor reševanja, kakršnih je bilo spomladi leta 2008 nad Korziko veliko. Po tisti akciji na gori San Pietro ni več ostankov nesreče letala Inex Adrie iz leta 1981.  Foto: Borut Podgoršek/MORS

KORZIKA > Letalo je 173 potnikov odpeljalo na enodnevni izlet tistega jutra, za potnike pa je bilo usodno slabo vreme. Nad Korziko je bila namreč gosta megla, letališče v Ajacciu pa je bilo takrat brez radarja. Povrhu je bilo nekaj nesporazumov med kokpitom letala in kontrolnim stolpom na tleh, od koder so pristajanje letala usmerjali. Francoski kontrolorji leta so namreč razumeli, da je letalo že nad morjem, v resnici pa je bilo še vedno nad korziškimi hribi. Letalo je tako v pobočje dobrih 1300 metrov visokega hriba ob 8.53, dobro uro po vzletu z Brnika, trčilo s krilom, potem pa je strmoglavilo.

Skupinski pogreb šele čez nekaj tednov

Vest o nesreči je v Slovenijo prispela okrog poldneva tistega dne in že naslednji dan je tja odletelo novo letalo, na katerem so bili forenziki, novinarji, predstavniki politike in letalskega prevoznika. Lokalni reševalci, policisti, vojaki in gasilci so se hkrati lotili pospravljanja ostankov trupel, v dolino so znosili skoraj 500 vreč s posmrtnimi ostanki. Identificiranje se je potem vleklo nekaj tednov in šele konec januarja leta 1982 so na ljubljanskih Žalah pokopali umrle.

Danes je predsednik republike Borut Pahor položil venec na spomenik žrtvam nesreče leta 1981 .

Že kmalu v dneh po nesreči se je po Sloveniji razvedelo, da sta potovanje v zadnjem hipu odpovedala dva znamenita slovenska športnika. Na pot sta bila namenjena zakonca Miro in Zdenka Cerar ter družina Iva Daneua.

Po skupnem pogrebu so se z nesrečo ukvarjali le še preiskovalci, nastali sta tudi poročili francoske in jugoslovanske preiskovalne komisije. Zgodba se je potem v medijih pojavljala bolj ali manj le še vsakega 1. decembra, na obletnico dogodka.

Prelomna televizijska reportaža

Prelomnica v dojemanju nesreče v očeh javnosti je nastopila leta 2007, ko je novinarka Jana Kobal na POP TV v terminu oddaje Preverjeno pripravila posebno oddajo, posvečeno nesreči. Z rekonstrukcijo zadnjih minut poleta, s pogovori s svojci preminulih in predvsem z objavo posnetkov ostankov, ki so bili še vedno na gori, je zbudila ponovno zanimanje za dogodek in pod pritiskom javnega mnenja je vlada sklenila organizirati akcijo čiščenja pobočja gore.

Čiščenje se je začelo spomladi leta 2008, ekipa približno 60 gorskih reševalcev, gasilcev, Slovenske vojske in civilne zaščite pa je v dolino spravilo približno 27 ton ostankov in še pet vreč ostankov trupel, ki so jih kasneje pokopali v skupni grobnici na Žalah. Zanimiva podobnost s prvo akcijo čiščenja leta 1981 je, da je bilo tudi leta 2008 večino časa slabo vreme.

Šesterica Primorcev, med njimi današnji župan Kobarida

V akcijo je takrat šlo tudi šest Primorcev, med njimi današnji župan Kobarida Marko Matajurc, ki je bil tistikrat načelnik bovške ekipe gorskih reševalcev. “Kolikor vem, je Slovenija ustanovila sploh prvo takšno ekipo v Evropi za delo na ozemlju tuje države. Ostanke takih nesreč bi navadno najbrž odstranili domači reševalci. Veliko zaslug pa ima tudi Peter Pukšič, slovenski zdomec s Korzike, ki je bil vez v dogovarjanju med slovensko in korziško oblastjo,” je takrat povedal v reportaži Ambroža Sardoča in Danijela Ceka za Primorske novice.


Najbolj brano