Četrtek, 14. 3. 2024, 16.09
1 mesec, 2 tedna
Moskva pred dogodkom leta v Rusiji svari pred Putinovo "rdečo črto"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,97
Glede na zadnjo objavljeno anketo namerava Putina na volitvah podpreti vsaj 60 odstotkov ruskih volivcev in volivk.
Ruske oblasti so v dneh pred začetkom volilnega konca tedna, ki bo trajal od petka do nedelje in med katerim bodo ruski državljani in državljanke izbirali naslednjega predsednika države, izdale več opozoril, da naj bi Zahod poskusil vplivati na integriteto volitev, kar bi bilo po besedah Putina prestopanje "rdeče črte" in dejanje agresije zoper Rusijo. Volitve mnogi na Zahodu sicer vidijo zgolj kot formalnost, saj je že vnaprej jasno, da bo Rusijo še šest let vodil Vladimir Putin, ki nima pravega protikandidata. Edinemu, ki bi lahko prepričal vidnejši delež volivcev, so medtem prepovedali kandidaturo.
Z ruskega ministrstva za zunanje zadeve so prejšnji teden sporočili, da so bili obveščeni o določenih akterjih držav Zahoda, ki naj bi načrtovali in že izvajali napade na rusko volilno infrastrukturo. Kot je poročala tiskovna agencija Tass, naj bi šlo za izvedbo kibernetskih napadov večjega obsega, predstavnik ministrstva Genadij Askaldovič pa je za ruske medije dejal, da je ruska volilna infrastruktura nanje pripravljena. Podatka o tem, koliko napadov so že zaznali in po lastnih navedbah odvrnili, sicer ni.
Prav tako s konkretnimi podatki, koliko napadov je bilo že izvedenih in kaj natanko so bile tarče napadov, ni postregla predsednica ruske državne volilne komisije Ela Pamfilova, ki je prejšnji teden Zahod prav tako obtožila, da "izvaja do zdaj še nikoli videno število poskusov vmešavanja in oviranja ruskih predsedniških volitev". Dejala je zgolj, da bo zaradi napadov na spletne strani ruske državne volilne komisije elektronska oddaja glasov dovoljena le tam, kjer bo to mogoče storiti varno, ni pa pojasnila, za katere regije oziroma volilne okraje gre.
Predvsem na Zahodu volitve v Rusiji sicer veljajo za nedemokratične, netransparentne in nesvobodne. Politična opozicija v Rusiji tako rekoč nima platforme za varno izražanje stališč, ki bi kljubovala uradni narativi Kremlja, ta pa nadzoruje tako rekoč vse glavne medije v državi, s čimer lahko tudi ključno vpliva na politični diskurz in javno mnenje med volivci.
Nekoliko konkretnejši so bili pri ruskem nacionalnem odzivnem centru za kibernetske grožnje (CERT), ki je med drugim naštel 29 volilnih okrajev, kjer bo glasovnice mogoče oddati v elektronski obliki, ter ruske volivce in volivke posvaril pred potencialnimi grožnjami, ki bi lahko ogrozile oddajo njihovih glasov in integriteto volitev, kot so lažno predstavljanje (phishing), okužbe z zlonamerno programsko opremo in širjenje dezinformacij o volitvah.
Ruski CERT sicer (še) ni navedel nobenega primera domnevnih hekerskih napadov na rusko volilno infrastrukturo, ki so jih omenjali na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve in v vodstvu ruske državne volilne komisije.
Tudi ruski mediji in tiskovne agencije za zdaj še niso poročali, da bi se zaradi domnevnih kibernetskih napadov v predvolilnem obdobju zrušile spletne strani in storitve, povezane z rusko volilno infrastrukturo. Prav tako se v zadnjem tednu ni oglasila še nobena od hekerskih organizacij, tudi tistih, ki podpirajo Ukrajino, in prevzela odgovornosti za kakršnokoli tovrstno sabotažo.
Hekerji pa so medtem napadli Meduzo, rusko neodvisno medijsko organizacijo s sedežem v Latviji (v Rusiji ne morejo delovati, ker so kritični do režima Vladimirja Putina). Kot so sporočili v ponedeljek, so na udaru verjetno najhujšega kibernetskega napada, kar so jih kadarkoli doživeli. Napadi na njihovo omrežno infrastrukturo so se začeli po smrti nekdanjega ruskega opozicijskega vodje Alekseja Navalnega, so še zapisali.
Vrhunec obtoževanja je sledil v ponedeljek, ko je ruska zunanja varnostna služa (SVR) Združene države Amerike neposredno obtožila vmešavanja v ruske predsedniške volitve in pokroviteljstva izvajalcem hekerskih napadov na rusko volilno infrastrukturo.
Vladimir Putin je v zadnjih tednih večkrat posvaril, da bo Kremelj kakršnekoli poskuse vmešavanja v ruske predsedniške volitve obravnaval kot "prestop rdeče črte" in torej dejanje agresije zoper Rusijo.
V Beli hiši so tovrstne obtožbe ostro zanikali in Kremelj pozvali, naj se pogleda v ogledalo. Kot je za medije povedal predstavnik varnostnega sveta Bele hiše, so takšne navedbe v celoti neresnične, saj se ZDA še niso in se tudi ne bodo vmešavale v ruske predsedniške volitve, se je pa Rusija že vmešavala v predsedniške volitve v ZDA in drugih državah, so sporočili iz Bele hiše.
Rusija že leta vztrajno zavrača obtožbe Združenih držav Amerike, da je predsednik Vladimir Putin pred predsedniškimi volitvami leta 2016 v ZDA osebno naročil sabotažo predsedniške kandidatke Hillary Clinton, da bi lahko na volitvah slavil Donald Trump. Hkrati naj bi Rusija z dezinformacijsko kampanjo v ameriško družbo vnesla tudi politični razdor in sovraštvo.
Ključni instrument Rusije pri vmešavanju v predsedniške volitve v ZDA je bila po ugotovitvah ameriških obveščevalcev in tožilstva IRA ali Internet Research Agency lažna ruska agencija za internetne raziskave, ki je bila v resnici zelo dobro organizirana tovarna internetnih trolov, niti v ozadju pa je vlekel lani umrli ruski oligarh Jevgenij Prigožin, sicer znan tudi kot šef ruske paravojaške organizacije Wagner.
Internet Research Agency je ugasnila leta 2018. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je leta 2020 tudi oznanil, da je dve leti prej ukazal kibernetski napad na IRA. Ali je bil povezan z razpadom organizacije, ni znano. Na fotografiji ena od pisarni IRA v Sankt Petersburgu (foto: Charles Maynas).
Temeljna dejavnost IRA je bilo vplivanje na javno mnenje o Donaldu Trumpu in Hillary Clinton, natančneje podpora prvemu in nasprotovanje drugi, pri čemer so se zaposleni v organizaciji IRA izdajali za ameriške državljane, ter prirejanje dejstev o ruskih vojaških posegih v Ukrajini (takrat je šlo bolj ali manj le za priključitev polotoka Krim) in na Bližnjem vzhodu (posredovanje v Siriji).
Zakaj bi se kdo sploh poskusil vmešavati v ruske volitve, ko pa je zmagovalec znan že vnaprej?
Med 15. in 17. marcem se bodo za glasove volivcev v Rusiji potegovali štirje predsedniški kandidati. Vladimir Putin uradno nastopa kot neodvisen kandidat, a ima v zaledju Enotno Rusijo, največjo in najvplivnejšo parlamentarno stranko v državi. Drugi trije kandidati so Vladislav Davankov, ki zastopa stranko Novi ljudje, Nikolaj Haritonov iz ruske komunistične partije in liberalnodemokratski Leonid Slucki.
Da bodo predsedniške volitve v Rusiji bolj formalnost kot kaj drugega, je jasno že iz anket o podpori predsedniškim kandidatom. Zadnja, ki je bila izvedena med 2. in 3. marcem, je Vladimirju Putinu namerila kar 60-odstotno podporo volivcev, medtem ko bi druge tri kandidate skupaj podprlo le deset odstotkov volivcev. Kar 17 odstotkov Rusov še ne ve, za koga bi volilo, 11 odstotkov pa se ne bo udeležilo volitev (vir).
Edini kandidat, ki bi lahko na svojo stran pridobil nekoliko večji delež volivcev, je bil Boris Nadeždin, opozicijski politik, ki pa so mu v Kremlju po tem, ko so se nekateri njegovi zbrani podpisi, potrebni za vložitev kandidature, domnevno izkazali za ponarejene, prepovedali predsedniško kandidaturo.
Nadeždin je v januarju konstantno pridobival podporo, številni Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi oddali svoj podpis in tako podprli njegovo kandidaturo za predsednika. Poleg tega, da se odkrito zavzema za konec vojne proti Ukrajini, Nadeždin podpira tudi osvoboditev političnih zapornikov in normalizacijo odnosov z Zahodom. Dodal je, da bi si v primeru izvolitve prizadeval za pogajanja in podpis mirovne pogodbe z Ukrajino.
Predvsem na Zahodu volitve v Rusiji sicer veljajo za nedemokratične, netransparentne in nesvobodne. Politična opozicija v Rusiji tako rekoč nima platforme za varno izražanje stališč, ki bi kljubovala uradni narativi Kremlja, ta pa nadzoruje tako rekoč vse glavne medije v državi, s čimer lahko tudi ključno vpliva na politični diskurz in javno mnenje med volivci.
Že od torka pa do konca volitev v nedeljo je v Rusiji sicer prepovedano objavljanje kakršnihkoli anket, napovedi ali analiz, ki so povezane z ruskimi predsedniškimi volitvami.
