Kot navajajo v sindikatu, osnutek novega zakona o visokem šolstvu med drugim predvideva "odpravo uveljavljenega in zakonsko določenega volilnega sistema, koncentracijo moči v rokah peščice in uvedbo korporativnega upravljanja, ki je prvi korak do de facto privatizacije javnega visokega šolstva".

"Groteskno je, da predlagane rešitve zagovarjajo rektorji, ki so jim mandat na splošnih in neposrednih volitvah podelili člani celotne akademske skupnosti, zdaj pa si ti isti posamezniki in posameznice, skriti za špansko steno rektorske konference, posvetovalnega organa brez pravno-formalne veljave, brez vsakega pooblastila jemljejo pravico, da bi tem istim volivcem volilno pravico odvzeli," so v sporočilu za javnost zapisali v Visokošolskem sindikatu Slovenije.

Kot so še dodali, je to tako, kot da bi se vlada Roberta Goloba odločila, da v Sloveniji odpravi volitve v državni zbor in tega "zamenja z gremijem izbrancev".

Ob tem v VSŠ-ju predsednika vlade in resornega ministra Igorja Papiča ob njunem današnjem obisku ljubljanske univerze pozivajo, naj se s svojimi akademskimi kolegi pogovorita o tem, kaj menijo o omejitvi volilne pravice na univerzi. Sindikat ob tem poziva tudi rektorje, naj se javno opredelijo do predloga. "Na sestanku delovne skupine za novi zakon so bili namreč žal nekateri naravnost navdušeni nad tem, medtem ko niti njihovi dekani, kaj šele preostala akademska skupnost ne ve ničesar o tem, kakšna stališča zastopajo," so zatrdili v sindikatu.

Ministrstvo: Očitki so neresnični

"Očitki visokošolskega sindikata, ki jih navajajo v svojem pismu, so ne samo neutemeljeni, temveč tudi neresnični. Osnutek nove visokošolske zakonodaje ne obstaja, ne obstajajo nikakršni predlogi o privatizaciji in desantu na demokratične temelje javnega visokega šolstva, o koncentraciji moči v rokah peščice ali uvedbi korporativnega upravljanja, razumljivo pa je, da članice in člani delovne skupine lahko izražajo svoja stališča glede visokošolske zakonodaje," so v odzivu zapisali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Pričakujejo, da bo visokošolski sindikat svoje predloge in pomisleke v prihodnje izražal v okviru delovne skupine, katere član je prof. dr. Marko Marinčič, in ne v medijih. Ob tem so poudarili dejstvo, da je bila delovna skupina ustanovljena prav zato, da predstavniki različnih institucij oziroma akademske skupnosti podajo svoje predloge in izrazijo svoja mnenja.
Delovna skupina mora po njihovih besedah delovati neodvisno, brez pritiskov, kar vključuje tudi pritiske sindikata, so zapisali.

"V njihovem zapisu tudi ni jasno, komu je namenjen – Vladi, Rektorski konferenci Republike Slovenije, ministru, članicam in članom delovne skupine ali kar vsem – in kaj je sporočilo. Poudarjamo, da je namen prenove visokošolske zakonodaje v prizadevanjih, da ostane visokošolsko izobraževanje v Sloveniji kakovostno, mednarodno primerljivo, pravično in dostopno," so še dodali v odzivu na ostre besede visokošolskega sindikata.

Ljubljanska univerza podpira večjo avtonomijo

V kontekstu aktualnih razprav o novi visokošolski zakonodaji se Univerza v Ljubljani konsistentno zavzema za ustrezno opredelitev in krepitev ustavno opredeljene avtonomije univerz, so v odzivu na navedbe sindikata sporočili z univerze.

Spomnili so, da njihovo izhodišče določa tudi Statut Univerze v Ljubljani, v katerem je zapisano: Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna in avtonomijo uresničuje s tem, da v skladu s svojim poslanstvom izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost, zlasti da samostojno med drugim določa pravila organizacije in delovanja univerze kot skupnosti študentov, pedagogov, raziskovalcev in strokovnih delavcev ter odloča o volitvah in imenovanju svojih organov.

Ljubljanska univerza aktivno sodeluje v delovni skupini za prenovo visokošolske zakonodaje. "Trenutno smo šele v fazi oblikovanja prvih predlogov, potekala pa je že široka razprava o tem, ali si želimo močno normiran zakon, ki bi podrobno urejal delovanje univerz, ali pa želimo, da bi zakon univerzam dejansko prepuščal avtonomijo," so navedli v odzivu.

Po njihovih navedbah je bil na zadnji seji delovne skupine 18. aprila predstavljen kot delovno gradivo za razpravo šele prvi osnutek členov zakona, ki urejajo organiziranost univerz. Gradivo je sledilo stališču, naj bo zakon čim manj normativen in naj prepušča notranjo organiziranost avtonomiji univerz, ki bi to uredile v svojih statutih, kot je to urejeno v večini evropskih držav.

Rektorje naj bi izbirali na volitvah

"Glede očitkov, da so volitve rektorja in dekanov črtane iz zakonskega predloga, pojasnjujemo, da delovna različica zakonskih sprememb še vedno vsebuje navedbo, da rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev, in sicer visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci; študentje in drugi delavci," so pojasnili in dodali, da v delovnem gradivu pa dejansko ni bilo več opredeljenih volitev dekanj in dekanov, ker naj bi bilo to preneseno na avtonomno odločanje univerz kot del avtonomije notranje organiziranosti univerz.

Pri tem pa je treba po njihovih besedah poudariti, da rektorji nimajo pristojnosti, da bi lahko ukinili volitve ali kako drugače spreminjali statut, saj imata odločevalsko moč na univerzah senat in upravni odbor, ki edina lahko potrjujeta spremembe statutov, pri čemer je vedno potrebno tudi pozitivno pravno mnenje statutarne komisije. Vse to zagotavlja, da se statuti univerz ne morejo spreminjati na podlagi morebitne želje posameznikov.

"Avtonomija seveda prinaša veliko odgovornost, pri čemer na Univerzi v Ljubljani menimo, da smo dovolj zreli, da bomo avtonomijo ustrezno uveljavljali v dobro univerz in vseh zaposlenih na univerzah. Kot rektor Univerze v Ljubljani zagotavljam, da bomo zakonsko pridobljene pravice sodelovanja v demokratičnih procesih na naši univerzi in fakultetah vedno spoštovali, tako v ustreznih aktih kot pri delovanju naših organov, če pa se bo izkazalo, da je večinsko mnenje na univerzi, da ne želimo takšne avtonomije, bomo tudi to upoštevali in zastopali takšno stališče pri pripravi zakona," poudarja rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.