Niti orjaški tiranozaver, katerega okostje je danes na ogled v muzeju Field v Chicagu, ni bil neranljiv. O tem priča gruča okroglih lukenj v dinozavrovi čeljusti – lukenj, ki si jih znanstveniki preprosto ne znajo pojasniti. Nove raziskave so jim sicer pomagale izločiti do zdaj vodilno hipotezo, dokončnih odgovorov pa za zdaj ni.

Sue je sicer žensko ime, poklon najditeljici okostja leta 1990, v resnici pa ne vemo, ali je Sue fosil samca ali samice. Foto: Reuters
Sue je sicer žensko ime, poklon najditeljici okostja leta 1990, v resnici pa ne vemo, ali je Sue fosil samca ali samice. Foto: Reuters

Natančna analiza osmih lukenj – največje imajo premer v velikosti žogice za golf – je pokazala, da vdrtin na spodnjem delu leve čeljustnice ni povzročila mikrobna okužba, kot so do zdaj sklepali strokovnjaki. Luknje so preprosto drugačne od razjed, kakršne bi za seboj pustila okužba, ugotavlja Bruce Rothschild, avtor znanstvene študije, ki je bila pravkar objavljena v reviji Cretaceous Research.

Pogosta poškodba pri tiranozavrih
Sue, ki v dolžino meri 12,3 metra, je morda najslavnejši fosil na svetu. Tiranozaver je bil namreč eden največjih zemeljskih plenilcev, kar jih je kdaj obstajalo. Paleontologinja (in soavtorica prej omenjene študije) Jingmai O'Connor opozarja, da ima približno 15 odstotkov vseh znanih primerkov tiranozavra zelo podobne luknje kot Sue.

Najnovejša raziskava je poskušala določiti, ali so luknje navrtali mikrobi. Ptiči, ki so se razvili iz pernatih dinozavrov, so namreč precej občutljivi na mikrobne okužbe. Pri ljudeh je še najbolj podobna spolno prenosljiva trihomoniaza, okužba s praživaljo Trichomonas vaginalis.

Kar je povzročilo luknje, ni bilo usodno
Znanstveniki navajajo primer sokola, ki je bil okužen z obliko trihomoniaze in je imel poškodovano čeljust – a na drugačen način kot Sue. Pri tiranozavru so namreč vidne sledi celjenja kosti okrog lukenj, kar pomeni, da je to, kar jo je "naluknjalo", ni pokončalo. Celjenje na okostju je primerljivo s sledovi celjenja na lobanjah starodavnih Inkov, ki so imeli prakso vrtanja lukenj v glave.

Bruce Rothschild ugiba, da bi poškodbe lahko bile sledi krempljev, nastale med parjenjem oziroma, kot je sam pojasnil, "z naskakovanjem od zadaj ali zgoraj, pri čemer kremplji zadenejo spodnjo čeljust". Sue je sicer žensko ime, poklon najditeljici fosila leta 1990, v resnici pa ne vemo, ali je Sue fosil samca ali samice.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Iskreno, nimam pojma"
"Iskreno, nimam pojma, kaj je naredilo luknje,"
priznava Jingmai O'Connor. "Ampak res pa ne mislim, da so sledi ugrizov ali krempljev."

"Patologija, ki je pogosto prizadela primerke tiranozavrov, ki je povzročila luknje, ampak samo na zadnjem delu čeljusti, in živali ni ubila, ker so se luknje že začenjale celiti – vsaj pri Sue. Vse skupaj je zelo čudno," povzema paleontologinja. "Imeli smo že cel kup hipotez, pa so bile vse ovržene. To je res dobra paleontološka uganka – moja najljubša."

Betežna, stara žival
Sicer pa skrivnostne luknje niso edina poškodba, ki je doletela Sue, ki je po svetu lomastila približno 33 let. "Ko je poginila, je bila precej stara, zato so na njej sledi številnih poškodb in patologij. Imela je putiko v sprednjih okončinah. Enkrat je morala pasti na desno stran in si polomiti rebra – ampak so se zacelila. Imela je natrgane kite v desni roki – celilo se je. Imela je grozno okužbo kosti v zadnji levi nogi. Artritis v repu. V zadnjem letu svojega življenja najbrž ni bila ravno poskočna."