Zbirka dunajskega galerista in zbiratelja Ernsta Hilgerja

Razstava v Mestni galeriji je zgodba o zavezniškem trikotniku umetnik-zbiratelj-javnost

V Mestni galeriji Ljubljana bodo danes, 1. marca, ob 19. uri odprli razstavo Umetnik-zbiratelj-javnost/Umetniška zbirka Hilger. Mednarodna razstava predstavlja umetniško zbirko dunajskega galerista in zbiratelja sodobne umetnosti Ernsta Hilgerja, ki že desetletja ne le zbira umetniška dela, ampak tudi podpira umetnost in umetnike. Razstava želi prikazati zgodbo o podpori umetnosti, o krepitvi vezi med zbirateljem, umetnikom in širšo javnostjo ter o ozaveščanju glede vloge in pomena umetnosti za družbo. Kustosinja razstave je Barbara Sterle Vurnik.

Hilger je bil več let na čelu Zveze združenj evropskih umetnostnih galerij (FEAGA – Federation of European Art Galleries Association), član številnih odborov umetniških sejmov (Art Basel in drugi), sodeloval je pri vzpostavljanju vloge galerij kot partnerk muzejev, zbirateljev. Med drugim je ustanovil Galerie Ernst Hilger, HilgerBROTKunsthalle in Hilger NEXT, kjer je predstavil že številne avtorje iz svoje zbirke. Sodeloval je z različnimi kuratorji, imel rezidence za gostujoče umetnike in kuratorje, umetnike je zastopal na mednarodnih sejmih in v tujih razstaviščih, se ukvarjal s produkcijo, založništvom in podobno.

Zasnova razstave z izborom del 38 umetnikov in kolektivov skuša slediti logiki same zbirke. Poleg obdobja modernizma s poudarkom na avstrijski umetnosti in različnih mednarodnih umetniških gibanjih 20. stoletja se velik del zbirke osredotoča na sodobno umetnost 21. stoletja.

Razstava v Mestni galeriji je zgodba o zavezniškem trikotniku umetnik-zbiratelj-javnost, ki spodbuja umetniško produkcijo, z zbirko kot refleksijo prostora in časa pa ustvarja tudi kolektivni spomin in bogati širšo družbo.

Zasnova razstave z izborom del 38 umetnikov in kolektivov skuša slediti logiki same zbirke. Poleg obdobja modernizma s poudarkom na avstrijski umetnosti in različnih mednarodnih umetniških gibanjih 20. stoletja se velik del zbirke osredotoča na sodobno umetnost 21. stoletja. Obsega tako mednarodno priznane kakor tudi številne še uveljavljajoče se umetnike z vsega sveta, vse bolj se posveča tudi državam, manj intenzivno vpetim v mednarodni zemljevid.  

Postavitev poudarja nekatere vidnejše sklope zbirke z deli umetnikov, ki jih Hilger še posebej načrtno zbira, začenši z avstrijskimi avtorji in poudarkom na modernizmu (zlasti Hans Staudacher, Oswald Oberhuber, Arnulf Rainer). Sledijo italijanski avtorji od modernizma (Lucio Fontana) do sodobnih praks (na primer Flavio Favelli), od katerih se razstava v nadaljevanju razširi še na drugo mednarodno, zlasti sodobno umetniško produkcijo (Rusija, Bolgarija, Iran, Južna Afrika, Islandija).

Tu se prepletajo sklopi, povezani s konceptualnimi umetniškimi praksami in njihovo tradicijo (Joseph Kosuth, Ilya in Emilia Kabakov, Ivan Moudov …), pop-artom in njegovimi sodobnimi odvodi (Jime Dine, Jacques Monory, Mel Ramos, Erró …), ter dela, ki s posebno občutljivostjo obravnavajo pereča družbena vprašanja. Slednja obravnavajo številne aktualne teme – od različnih oblik diskriminacije, migracij, nacionalizmov, vprašanj ločitve, pripadnosti in kolektivnega (Šejla Kamerić, Peterson Kamwathi, Anastasia Khoroshilova, Cameron Platter, Sara Rahbar, IRWIN …) preko problematike mest in urbanizacije (Ángel Marcos, Miha Štrukelj, Vasilena Gankovska …), dilem, povezanih z vplivom sodobnih tehnologij na prihodnost družbe (Patricia Piccinini, Ian Burns), do del, ki hkrati prehajajo v poetiko zaznavnega, časovnosti (William Kentridge) ter raziskujejo oblike naše zaznave in razumevanje vidnega (Ivana Franke).