Pregled - svet, 16. 11. (četrtek)

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v sredo po več kot mesecu dni vojne med Izraelom in Hamasom z 12 glasovi za, nobenim proti in tremi vzdržanimi potrdil resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok. Vzdržale so se ZDA, Združeno kraljestvo in Rusija. Resolucija, ki jo je predlagala nestalna članica Malta, sicer poziva še k takojšnji izpustitvi talcev, ki jih je zajel Hamas med napadi 7. oktobra. Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan je dejal, da je besedilo resolucije "brez povezave z realnostjo in brez pomena", zunanje ministrstvo pa je premore vezalo na izpustitev talcev.

GAZA - Izraelska vojska je sporočila, da je od palestinskega islamističnega gibanja Hamas prevzela operativni nadzor nad pristaniščem mesta Gaza. Dodala je, da so pristanišče zavzeli po nekajdnevni vojaški operaciji oklepnih in pomorskih sil ob podpori letalstva ter da je bilo v spopadih ubitih deset pripadnikov Hamasa. Medtem izraelska vojska nadaljuje racije v bolnišničnem kompleksu Al Šifa v Gazi, kjer trdi, da je odkrila vojaško opremo, poveljniške in nadzorne centre skrajnega palestinskega gibanja Hamas ter posnetke talcev. Našla je tudi truplo talke. Palestinske oblasti v enklavi medtem opozarjajo, da so izraelske sile uničile radiološki oddelek, oddelek za opekline in oddelek za dializo. Direktor bolnišnice Al Šifa Mohamed Abu Salmija je medtem ponovno opozoril, da so razmere tragične, pacienti pa sedaj že kričijo od žeje. Po njegovih navedbah je v bolnišnici več kot 650 pacientov, 500 zdravstvenih delavcev in več kot 5000 razseljenih oseb.

ŽENEVA - Vodje številnih agencij Združenih narodov in drugih humanitarnih organizacij so zavrnili kakršno koli vpletenost v t.i. varna območja za civiliste, ki jih je na območju Gaze predlagal ali vzpostavil Izrael, saj da ta niso varna, če so razglašena enostransko. Njihova vzpostavitev bi bila mogoča le s soglasjem vseh strani, so v Ženevi sporočile vodje agencij ZN in organizacij. Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini pa je ocenil, da skušajo na območju Gaze namerno onemogočiti njihovo operacijo. Opozoril je tudi, da je zaradi pomanjkanja goriva na območju danes znova prišlo do "popolnega komunikacijskega mrka".

RAMALA - Trije strelci so napadli kontrolno točko v bližini Jeruzalema in ubili enega pripadnika izraelskih varnostnih sil, še pet pa je bilo ranjenih. Policija je napadalce ubila. Komisar policije Kobi Šabtaj je pojasnil, da so imeli napadalci pri sebi pištole, sekire in strelivo za izvedbo "večjega napada ali pokola v Izraelu".

MADRID - Pedro Sanchez je dobil podporo parlamenta v Madridu za še en mandat na čelu španske vlade. Zanj je glasovalo 179 poslancev, 171 jih je bilo proti. Nad njegovo izvolitvijo visi senca razdeljenosti države zaradi dogovora o amnestiji preganjanih katalonskih separatistov, ki je politiku iz vrst socialistov omogočil vnovično vodenje vlade.

ANKARA/BERLIN - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v sredo še okrepil kritiko Izraela, ki ga je označil za "teroristično državo". Kritičen je bil tudi do podpornikov Tel Aviva na Zahodu, ki da podpirajo njegova dejanja na območju Gaze. Izjave je podal pred petkovim obiskom v Nemčiji, kjer se bo sestal s kanclerjem Olafom Scholzem. Erdoganov zadnji napad na Izrael je eden njegovih najostrejših doslej in sovpada s stopnjevanjem izraelskih operacij v Gazi.

HAMBURG - V Nemčiji so izvedli obsežne racije proti islamistom, ki naj bi podpirali gibanje Hezbolah. Primarna tarča je bil Islamski center v Hamburgu, skupno pa je policija preiskala 54 objektov v sedmih zveznih deželah. Posredovanje spada v okvir prizadevanj države, da zajezi porast antisemitizma, ki se je okrepil po začetku vojne v Gazi.

ŽENEVA - Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je opozoril na vse večjo nevarnost, da se vojna z območja Gaze razširi na zasedeni Zahodni breg. Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi okrepitve nasilja in hude diskriminacije Palestincev v delu Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Opozoril je, da so zato tamkajšnje razmere potencialno eksplozivne. Pozval je k prenehanju izraelske okupacije palestinskih ozemelj.

BRUSELJ - Članice EU znova niso sprejele stališča o predlogu Evropske komisije, da se dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU podaljša za deset let. Tako bo komisija do 15. decembra, ko se izteče trenutno podaljšanje, sama sprejela dokončno odločitev. Napovedala je podaljšanje dovoljenja ob določenih pogojih in omejitvah.

SAN FRANCISCO - Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo po srečanju s kitajskim kolegom Xi Jinpingom v San Franciscu dejal, da bodo ZDA in Kitajska obnovile neposredno komunikacijo med vojskama obeh držav, sam pa bo imel neposredno komunikacijo s Xijem v času zaostritve odnosov, poročajo dopisniki Bele hiše. Xi je Bidna opozoril pred poskusom oboroževanja Tajvana in ga pozval, naj podpre mirno združitev Kitajske. Zagotovil mu je tudi, da Kitajska ne želi preseči ali strmoglaviti ZDA, ob tem pa poudaril, da tudi ZDA ne bi smele zatirati ali omejevati Kitajske.

TEL AVIV - Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je na obisku v enem od kibucev, ki jih je 7. oktobra napadel Hamas, pozval k takojšnji izpustitvi takrat zajetih talcev. Obenem pa je na Izrael naslovil poziv, naj ga v boju proti islamističnemu gibanju na območju Gaze ne prevzame bes. Izrael je sicer po njegovih besedah treba braniti, a kot je dodal v izjavi, "eno grozodejstvo ne opravičuje drugega: v zadnjih nekaj tednih so umrli nedolžni civilisti, vključno s tisoči otrok".

KIJEV - Novi britanski zunanji minister David Cameron je nenapovedano obiskal Kijev. Ob srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je Ukrajini obljubil nadaljnjo diplomatsko, gospodarsko, predvsem pa vojaško podporo Velike Britanije. Zelenski je sporočil, da sta se pogovarjala o dobavi orožja za ukrajinske sile, krepitvi zračne obrambe ter zaščiti civilistov in kritične infrastrukture.

HAAG - ICJ je odločilo, da mora Sirija ustaviti mučenje ljudi in druge oblike krutega ravnanja, zaradi katerega je po mnenju preiskovalcev umrlo že več deset tisoč ljudi. Odločilo je tudi, da mora Sirija preprečiti uničevanje dokazov povezanih z mučenji. Sodbe sodišča so zavezujoče, a jih ta ne more izvrševati. Lahko le apelira na Varnostni svet ZN.

LUXEMBOURG - Dobrih pet tednov po parlamentarnih volitvah v Luksemburgu je zmagovalka, konservativna Krščansko-socialna ljudska stranka (CSV) podpisala koalicijsko pogodbo z liberalci (DP), je sporočil vodja CSV Luc Frieden, ki bo kmalu postal tudi novi premier Luksemburga. Nova vlada bo prisegla v petek. Sedanji premier Xavier Bettel, sicer vodja stranke DP, bo postal podpredsednik vlade in zunanji minister.

ANKARA - Zunanjepolitični odbor turškega parlamenta je razpravljal o pristopu Švedske k zvezi Nato, a je glasovanje o ratifikaciji pristopnega protokola odložil. Predsednik odbora Fuat Oktay je pojasnil, da bodo razpravo o protokolu verjetno ponovno uvrstili na dnevni red za prihodnji teden.

MADRID - V letošnjem letu je na Kanarske otoke iz Afrike prispelo 32.436 migrantov. Gre za 118-odstotni porast v primerjavi z enakim obdobjem lani in za absolutni rekord v številu prihodov na to špansko otočje v koledarskem letu, kažejo podatki notranjega ministrstva. Pred tem je za rekordno leto veljalo 2006, ko je otočje doseglo 31.678 ljudi.

HELSINKI/BRUSELJ - Finska bo zaradi povečanega migracijskega pritiska v soboto zaprla štiri od osmih mejnih prehodov z Rusijo, je sporočila vlada in Moskvi očitala, da migrante namerno usmerja proti meji. Finski premier Petteri Orpo je Rusijo tudi obtožil, da skuša destabilizirati Finsko kot odgovor na njeno pridružitev zvezi Nato. Od septembra je na mejo prispelo 280 prosilcev za azil, je danes sporočila mejna straža in opozorila, da povečan prihod migrantov "ogroža nacionalno varnost in obremenjuje delovanje organov na obmejnem območju". Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da podpira.

ZAGREB - Hrvaški sabor je potrdil imenovanje Ivana Anušića za novega obrambnega ministra. Anušić je zaprisegel takoj po glasovanju ter napovedal več sredstev za obrambni resor in nadaljevanje že začetih projektov. Prejšnjega ministra Maria Banožića je hrvaški premier Andrej Plenković razrešil, potem ko je povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom.

MOSKVA - Sodišče v Sankt Peterburgu je danes umetnico Aleksandro Skočilenko obsodilo na sedem let zapora zaradi širjenja dezinformacij o vojski. Umetnica je po navedbah sodišča marca lani v supermarketu cene nekaterih izdelkov zamenjala s protivojnimi sporočili. Skočilenko je priznala, da je cene zamenjala s sporočili, a zavrača obtožbe o njihovi vsebini.