Ameriški delniški trg je leto 2022 začel zelo volatilno, kar nekaj je bilo resnih padcev. V zadnjem tednu so indeksi (predvsem po zaslugi visoke petkove rasti) vendarle pridobivali – Dow Jones se je zvišal za 1,3 odstotka. V prihodnjih bodo vlagatelji veliko pozornosti posvečali svežim podatkom z ameriškega trga dela (objavljeni bodo v petek), še naprej bodo v ospredju tudi četrtletni poslovni rezultati (Amazon, Alphabet ...). Foto: Reuters
Ameriški delniški trg je leto 2022 začel zelo volatilno, kar nekaj je bilo resnih padcev. V zadnjem tednu so indeksi (predvsem po zaslugi visoke petkove rasti) vendarle pridobivali – Dow Jones se je zvišal za 1,3 odstotka. V prihodnjih bodo vlagatelji veliko pozornosti posvečali svežim podatkom z ameriškega trga dela (objavljeni bodo v petek), še naprej bodo v ospredju tudi četrtletni poslovni rezultati (Amazon, Alphabet ...). Foto: Reuters

Skrbi glede inflacije, gospodarske rasti in rusko-ukrajinskega spora so bile nenehno na "dnevnem redu", a največ pozornosti je seveda poželo januarsko zasedanje ameriške centralne banke. Fed je ključno obrestno mero pričakovano obdržal na rekordno nizki ravni, vendar je dal guverner Jerome Powell jasno vedeti, da bodo šle zaradi previsoke inflacije in ugodnih gibanj na trgu dela obresti kmalu navzgor. In to ne samo enkrat, po nekaterih napovedih štirikrat ali celo petkrat. Ker so bile ravno centralne banke s svojimi nenormalnimi likvidnostnimi spodbudami glavni razlog za tako visoko rast delniških indeksov v zadnjih letih, se mnogi zdaj bojijo, da bo ob omejevanju denarne politike delniškim trgom odklenkalo. Pri Goldman Sachsu ne delijo tega mnenja in trdijo, da bi bila najslabša poteza, če bi vlagatelji začeli brezglavo prodajati delnice, saj, kot pravijo, vrednotenja niti približno niso takšna, kot so bila na primer na vrhuncu norije "pikakom" podjetij pred dvema desetletjema.

Apple je kljub vsem težavam v dobavnih verigah in pomanjkanju polprevodnikov spet navdušil s svojimi poslovnimi rezultati. V obdobju med 1. oktobrom in 31. decembrom je imel 123,9 milijarde prihodkov, kar je največji četrtletni prihodek v njegovi zgodovini. Dobička je bilo za rekordnih 34,6 milijarde, kar je 5,8 milijarde več kot v istem obdobju 2020. Bruto marža je dosegla 43,8 odstotka. Delnice so poskočile za sedem odstotkov, v petek je bilo posledična na borzah v New Yorku spet čutiti močno vzneseno razpoloženje. Foto: Reuters
Apple je kljub vsem težavam v dobavnih verigah in pomanjkanju polprevodnikov spet navdušil s svojimi poslovnimi rezultati. V obdobju med 1. oktobrom in 31. decembrom je imel 123,9 milijarde prihodkov, kar je največji četrtletni prihodek v njegovi zgodovini. Dobička je bilo za rekordnih 34,6 milijarde, kar je 5,8 milijarde več kot v istem obdobju 2020. Bruto marža je dosegla 43,8 odstotka. Delnice so poskočile za sedem odstotkov, v petek je bilo posledična na borzah v New Yorku spet čutiti močno vzneseno razpoloženje. Foto: Reuters

Do marčevske seje spet veliko ugibanj
"Fedova konferenca v luči dejanskih ukrepov ni pomenila nič, saj je centralna banka sicer napovedala morebitne dvige obrestne mere in končanje kvantitativnega sproščanja v marcu, vendar so bila pričakovanja usmerjena h konkretnimi ukrepom. Vseeno so delniški trgi Fedove komentarje vzeli resneje, kot je bilo videti na prvi pogled, saj kljub temu da je bil sentiment v začetku tedna katastrofalen (po nekaterih meritvah celo slabši kot v marcu 2020), nekih konkretnih odbojev navzgor za zdaj še ni bilo. Ker je naslednja konferenca ameriške centralne banke šele v marcu, nas zdaj čaka veliko ugibanj, kam investirati v času, ko se ne ve, ali centralne banke “stojijo za našim hrbtom”. Sam se tukaj usmerjam predvsem v ciklične delnice, povezane s ponovnim odprtjem v nadaljevanju leta in sektor energije, ki je kljub veliki rasti v zadnjih mesecih še zmeraj podcenjen glede na druge indekse," nam je povedal Simon Skubin, analitik pri trgovalni platformi OptimTrader.

V petek največja letošnja rast delnic v New Yorku
Čeprav je bilo takoj po Fedovem zasedanju opaziti precej pesimizma in čeprav je v petek objavljena decembrska inflacija indeksa cen izdatkov za osebno porabo (PCE) brez upoštevanja cen hrane in energentov pri 4,7 odstotka dosegla najvišjo raven po septembru 1983 (Fed se pri svojih odločitvah opira predvsem na ta indeks), so vodilni newyorški delniški indeksi teden vendarle sklenili "nad gladino". Veliko zaslug za to ima Apple, ki je s četrtletnimi rezultati presegel vsa pričakovanja. Prihodki Appla so se v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2020 zvišali za 11 odstotkov (na 123,95 milijarde dolarjev), dobiček pa je s 34,6 milijarde poskočil za 25 odstotkov. Tečaj Applovih delnic je zadnji dan tedna porasel za sedem odstotkov, na 170 dolarjev. Gre za največjo enodnevno rast teh delnic po juliju 2020, ki je močno navzgor potisnila vse ključne delniške indekse. Nasdaq se je zvišal celo za 3,13 odstotka, ravno dovolj, da je na tedenski ravni prilezel v zeleno območje. Dow Jones je zadnji teden pridobil 1,3 odstotka.

Dow Jones (New York)34.725 točk (tedenska sprememba: +1,3 %)
S & P 500 (New York)4.431 točk (+0,8 %)
Nasdaq (New York)13.770 točk (+0,1 %)
DAX30 (Frankfurt)15.319 točk (-1,8 %)
Nikkei (Tokio)26.690 točk točk (-2,0 %)
SBITOP (Ljubljana)1.272 točk (-4,1 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,53 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,78 %
EUR/USD1,1149 (-1,7 %)
EUR/CHF1,0379 (+0,3 %)
bitcoin38.555 USD (+9,4%)
nafta brent90,38 USD (+3,2 %)
zlato1.793 USD (-2,3 %)
evribor (šestmesečni)-0,519 %
Ker bo Fed precej hitreje kot preostale centralne banke zviševal obrestne mere, je dolar zadnji teden občutno pridobival. Za evro je treba plačati le še 1,115 dolarja. Foto: Reuters
Ker bo Fed precej hitreje kot preostale centralne banke zviševal obrestne mere, je dolar zadnji teden občutno pridobival. Za evro je treba plačati le še 1,115 dolarja. Foto: Reuters

Nafta vse bližje 100 dolarjem
Cene nafte še vedno silijo navzgor, na tedenski ravni so porasle šestič zapored. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba plačati že 91 dolarjev, kar je največ po oktobru 2014. Letos se je vrednost nafte povzpela za 15 odstotkov, saj je trg v primanjkljaju, dodatna težava pa so geopolitične napetosti med Rusijo, drugim največjim proizvajalcem nafte in Zahodom glede Ukrajine. Vse več je možnosti, da bo padla tudi meja 100 dolarjev, saj se kartel Opec+ (naslednji sestanek bo v sredo) drži svoje politike postopnega zviševanja proizvodnih kvot. Trg plemenitih kovin je z izjemo paladija (10-odstotna tedenska rast) po obetavni dvotedenski rasti doživel precejšen popravek, cene zlata so po Fedovem zasedanju in "grožnjam", da bodo šle obrestne mere kar konkretno navzgor, pa seveda tudi zaradi precej močnejšega dolarja, zdrsnile tudi pod 200-dnevno drseče povprečje. Se je pa lepo popravila cena bitcoina, včeraj je dosegla že skoraj 39 tisoč dolarjev.