Homo economicus ali Homo sapiens
Pred kratkim je bil v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper ustanovljen nov inštitut - Inštitut za vedenjsko ekonomijo (IVE ZRS Koper). Pri ustanovitvi so združili moči raziskovalci, ki prihajajo iz različnih družboslovnih in naravoslovnih raziskovalnih področij povezanih z menedžmentom, psihologijo, ekonomijo in kineziologijo. Na ta način se je oblikovala interdisciplinarna raziskovalna skupina, kar je tudi ena temeljnih značilnosti vede, imenovane vedenjska ekonomija.
Inštitut za vedenjsko ekonomijo ZRS Koperprof. dr. Edvard KolarInštitut za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper
Kakšna je izbira posameznika, zakaj njegove odločitve niso racionalne, kako se potrošnik
vede do nosilcev moči in avtoritete so teme, s katerimi se ukvarja vedenjska ekonomija.
Vedenjska ekonomija je, v primerjavi s tradicionalnimi vedami, relativno mlada znanstvena disciplina, ki se ukvarja predvsem z anomalijami oziroma odkloni od temeljne premise klasične ekonomske teorije, ki pravi, da se ljudje odločamo tako, da optimiziramo svoje koristi, torej objektivno in na podlagi racionalnih predvidevanj.
Zadovoljive, ne pa optimalne rešitve
Oče vedenjske ekonomije, nobelovec prof. dr. Richard Thaler, je zapisal, da če bi to držalo, bi “Homo economicus” (ekonomski človek ali “ekon”) razmišljal kot Albert Einstein, imel toliko spomina kot Google in premogel železno voljo kot Mahatma Gandi. Običajni ljudje iz mesa in krvi pa v primerjavi z ekoni tako pri odločanju v zasebnem kot poklicnem življenju pogosto ravnamo nerazumno, saj sprejemamo ob danih omejitvah odločitve, ki so za nas še zadovoljive, ne pa kot predvideva teorija optimalne. To pomeni, da lahko s prevladujočimi ekonomskimi modeli pridemo do napačnih napovedi in presoj ter posledično odločitev, ki imajo lahko zelo resne posledice najprej za posameznika, posredno pa tudi za skupnost in družbo v najširšem pomenu.
Običajni ljudje iz mesa in krvi v primerjavi z ekoni pogosto ravnamo nerazumno, saj sprejemamo odločitve, ki so za nas še zadovoljive, ne pa kot predvideva teorija optimalne.
Raziskovalno delo sodelavcev IVE ZRS Koper je tako povezano s proučevanjem človeškega vedenja v odnosu do avtoritete in nosilcev moči, potrošništva, družbene odgovornosti in lastnega osebnega razvoja. Na splošno lahko rečemo, da bomo v okviru IVE ZRS Koper poskušali pojasniti posameznikov proces odločanja, kaj vpliva na njegovo odločitev in kako te odločitve vplivajo na njegovo okolico in posredno na skupino in organizacijo, kateri pripada. Razumevanje procesa odločanja je uporabno in pomembno tako za tiste, ki želijo usmerjati določene odločitve (tržniki, prodajalci, politiki ...) z ustvarjanjem različnih vzpodbud, kakor tudi za tiste, ki si želijo odločitve sprejemati (kupci, menedžerji, volivci ...) svobodno in odgovorno.
Usmeritev v preučevanje odločanja menedžerjev
Inicialno raziskovalno delo IVE ZRS Koper bo tako usmerjeno predvsem v preučevanje odločanja menedžerjev, ki naj bi bili tipični predstavniki ekonov in katerih odločanje bi naj bilo skladno s temeljno ekonomsko teorijo, vedenje pa predvsem racionalno. Tako se bomo posvetili razvoju teoretičnega modela kognitivnega procesa v okviru odločanja. Ta bo vključeval bistvene notranje dejavnike, ki vplivajo na manifestacijo določenega odločitvenega vedenja, ki se izraža v obliki odločitvenega stila posameznika. Stil odločanja je način, s katerim menedžerji pridobivajo, obdelujejo in uporabljajo informacije v postopkih odločanja. Poznavanje stilov odločanja in njihove uporabe v strukturi menedžmenta neposredno prispeva k izgradnji konkurenčne prednosti organizacij, obenem pa predstavlja enega izmed glavnih virov tveganja za uspešno poslovanje organizacij.
Spoznanja, ki bodo temeljila na razumevanju vpliva konativnih (osebnostnih) struktur, delovanja različnih pristranskosti, teorije nevroznanosti o delovanju možganskih struktur ter drugih oblik odločitvenega vedenja bodo odpirala možnosti nadaljnjega analiziranja in preučevanja na področju, ki še vedno ne daje enoznačnih in dokončnih odgovorov o poteku procesov odločanja.
Ameriški nevrolog Read Montague trdi, da je ključna lastnost živih bitij, da lahko predvidijo prihodnost in se zato smotrno odločajo, pri čemer je osnovno opravilo možganov prav ustvarjanje modelov zunanjega sveta, s katerimi sproti izračunavajo možne scenarije bodočega dogajanja v svoji okolici. Alternativne možnosti bodočih odločitev za prihodnji razvoj dogodkov pa sočasno tudi vrednotijo.
Odločitve, ki jih sprejemamo, oblikujejo našo prihodnost in pomembno opredeljujejo tudi našo preteklost. Odločitve, ki jih sprejemajo menedžerji opredeljujejo uspešnost organizacije, njen tržni, ekonomski in družbeni položaj ter njeno prihodnje mesto v nacionalnem gospodarstvu in globalnem okolju. Ravnanje z odločitvami v organizaciji je ključno za dolgoročno vzdržnost organizacije in je zato pomembno, da se temu posveča ustrezna pozornost.
Naj si na koncu sposodimo zapis očeta vedenjske ekonomije: “Glavni razlog za vključitev ljudi iz mesa in krvi v ekonomske teorije je v želji, da bi s teorijami prišli do natančnejših napovedi. Takšen pristop pa ima še dodatno korist. Vedenjska ekonomija je zanimivejša in zabavnejša od navadne ekonomije.”