Vodja strokovne skupine, ki je po naročilu predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja pripravila osnutek besedila ustave, je bil dr. Peter Jambrek (prvi predsednik ustavnega sodišča). Ustava kot temelj naše pravne države ima 174. členov, v zadnjih treh desetletjih pa se je izkazala za dovolj sodoben in kvalitetno izdelan dokument, na podlagi katerega lahko ustavno sodišče sprejema odločitve.
Tekom let je bilo sprejetih tudi nekaj sprememb in dopolnil v ustavi. Leta 1997 je bil tako tujim državljanom dovoljen nakup nepremičnin v Sloveniji (Španski kompromis, ki je omogočil približevanje Slovenije k članstvu v EU). Julija leta 2000 je bil neposredno v ustavo zapisan proporcionalni volilni sistem. Leta 2003 je prišlo do dveh sprememb, ki sta omogočili vstop Slovenije v EU in zvezo Nato.
Tri leta zatem so spremembe omogočile regionalizacijo Slovenije po pokrajinah (še vedno neuresničeno). Maja 2013. je državni zbor v ustavo vgradil fiskalno pravilo in spremembo določb o zakonodajnem referendumu, novembra 2016 pa smo v ustavo dodali še pravico do pitne vode. Zadnja sprememba je bila maja letos, ko so v državnem zboru ustavo dopolnili z določbami o pravici do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Zapisano je tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.
Pred 30. obletnico temelja slovenskega pravnega reda – Ustave RS
V letu, ko smo med drugim obeležili 30. rojstni dan naše države (25. junija 1991 je skupščina sprejela Deklaracijo ob neodvisnosti Republike Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije) in odhod zadnjega vojaka JLA z našega ozemlja (25. oktober 1991), nas čaka še ena pomembna 30. obletnica. 23. decembra 1991 je namreč slovenska skupščina sprejela in razglasila našo ustavo.