Panamski prekop bo letos praznoval 110 let delovanja. Foto: Reuters
Panamski prekop bo letos praznoval 110 let delovanja. Foto: Reuters

Obdobje med januarjem in aprilom je v Panami suho, a letos se nadaljuje huda suša, ki se je začela že lani, pripisujejo pa jo učinku El Niña. Glede prehoda so že od novembra veljale omejitve števila ladij, ki pa so ga pred dnevi še dodatno znižali. Kot je za AP ocenil upravitelj Panamskega prekopa Ricaurte Vásquez, bi jih velik upad vode letos lahko stal med 500 in 700 milijoni evrov, kar je občutno več od prejšnjih ocen, ki so napovedovale za 200 milijonov evrov škode. Čez Panamski prekop gre pet odstotkov vse svetovne pomorske trgovine in 40 odstotkov kontejnerskega prometa v ZDA.

Lani so skozi prekop prepeljali 510 milijonov ton tovora, kar je osem milijonov ton manj kot leto prej, navaja CNBC. Kljub zmanjšanju količin so v upravi Panamskega kanala prepoznali rekordne prihodke, od oktobra 2022 do 20. septembra 2023 so znašali 3,3 milijarde dolarjev, kar je bilo 319 milijonov dolarjev več kot leto prej.

V času, ko je zaradi napadov hutijevcev omejen tudi ladijski promet v Rdečem morju, to pomeni še dodaten udarec za dobavne verige. Ker 36-odstotno zmanjšanje števila ladij pomeni velik udarec za gospodarstvo – nastajajo zamude, višajo se stroški prevoza. Promet so delno že preusmerili, in sicer kontejnerje delno prevažajo po kopenski poti.

Kako ladja prečka prekop?

Sam prekop, ki je dolg 77,1 kilometra, poteka v smeri severovzhod-jugozahod in sestavlja ga več umetnih jezer in sklopov zapornic. Ladja, ki pripluje iz Atlantskega oceana, najprej vstopi v zaliv Limon, ki je dolg slabih 9 kilometrov, potem pa se približa 2 kilometra dolgemu sistemu zapornic v Gatunu: tam ladjo dvignejo na višino umetnega Gatunskega jezera, 26,5 metra nad morsko gladino. Ladja potem nadaljuje pot 24,2 kilometra po ožini in po reki Chagres do Culebre Cuta ter naprej do 1,4 kilometra dolgih zapornic Pedro Miguel. Tam jo začnejo spuščati do jezera Miraflores (16,5 metra nadmorske višine), kjer potem sledi nov sistem dvonivojskih zapornic Miraflores, dolgih 1,7 kilometra. Nato se ladja znova spusti na raven morske gladine. Ladjo med samimi zapornicami vlečejo lokomotive, ki so nameščene tik ob zapornicah. Ladja potem pot nadaljuje v pristanišču Balboa, kjer se železnica znova sreča z morskim prometom, od tam pa prek mosta Amerik (Bridge od the Americas) vstopi v Tihi ocean.

Vsak dan prevoza pomeni višje stroške

Panamski prekop je izjemno pomemben prekop za trgovino na vzhodni obali, njegova glavna prednost je, da je to hitrejša možnost prevoza. Čas pošiljanja čezoceanskega tovora iz Šenzena na Kitajskem v Miami na Floridi prek Sueškega prekopa traja 41 dni, prek Panamskega prekopa pa 35 dni.

Ena najhujših suš, ki je kadar koli prizadela to srednjeameriško državo, povzroča na 80 kilometrov dolgi pomorski poti velike preglavice, saj nastajajo zastoji ladij, hkrati pa razmere vzbujajo dvome o zanesljivosti prekopa za mednarodni ladijski promet in postavljajo pod vprašaj njegov vpliv na svetovno trgovino. "Bistvenega pomena je, da država pošlje sporočilo, da se bomo tega lotili in našli rešitev za težavo z vodo," je dejal Vásquez. Ob prejšnjih sušah so uvedli predvsem omejitev teže ladij, saj je pri težjih ladjah večja verjetnost, da bi nasedle.

Prekinitev glavne trgovske poti med Azijo in ZDA se dogaja že v sicer zelo negotovem času. Napadi hutijevcev na trgovske ladje v Rdečem morju so ladje preusmerili na druge, daljše plovbne poti. Vse to ima daljnosežne posledice na svetovno trgovino – nastajajo zamude, višajo se stroški prevoza, kar se preliva v višje cene.

Da bi se izognila zamudam v Panamskem prekopu, so nekatera podjetja pozno jeseni že načrtovala preusmeritev v Rdeče morje, ključno pot med Azijo in Evropo, kar pa je po napadih hutijevcev padlo v vodo.

Kot je pojasnil Vásquez, je šlo v prvem četrtletju fiskalnega leta skozi prehod za 20 odstotkov manj tovora oz. 791 ladij manj kot v prejšnjem enakem obdobju. Hkrati pa je zatrdil, da sta učinkovitejše upravljanje voda in veliko povečanje padavin v novembru zagotovila, da so vodostaji dovolj visoki, da lahko do konca aprila, ko se začne novo deževno obdobje, dnevno prekop prečka 24 ladij.

Ob tem v upravi poudarjajo, da je suša posledica El Niña in podnebnih sprememb, ter opozarjajo, da mora Panama nujno poiskati nove vodne vire tako za delovanje prekopa kot za prehrano ljudi. Jezeri Gaton in Alajuela sta namreč vir vode tako za prekop kot za prebivalce, in sicer za več kot 50 odstotkov prebivalcev države z več kot štirimi milijoni ljudi. "Problem z vodo je nacionalni problem, ne le težava prekopa," je dejal Vásquez. "To vprašanje moramo obravnavati na državni ravni."

Prehod ladij je tudi turistična zanimivost v Panami. Foto: Reuters
Prehod ladij je tudi turistična zanimivost v Panami. Foto: Reuters

Kot je za PBS ta teden pojasnila Vasquezova namestnica Ilya Espino de Marotta, kljub zdajšnjim zaostrenim razmeram pričakujejo, da bo konec letošnjega leta El Niño prinesel obilne padavine in torej prihodnje leto ne bo težav. "Glede na napoved vremenoslovcev ameriške uprave za oceane in atmosfero je to realna možnost. Zato mislimo, da naslednje leto ne bomo imeli težav s prihajajočo deževno sezono."

Uprava se zaveda, da podnebne spremembe prinašajo neizogibne posledice, zato preiskujejo možnost alternativnega vira vode. Zdaj imajo dva rezervoarja, jezero Alajuela, ki zagotavlja tudi pitno vodo za prebivalstvo in je regulacijsko jezero za drugo jezero z imenom Gatun. "Jezero Alajuela smo lahko napolnili do maksimuma. S tem je zagotovljena pitna voda za prebivalce in delovanje prekopa ob zmanjšanem prometu. Vendar si ogledujemo dva dodatna projekta za povečanje ukrepov za varčevanje z vodo, hkrati pa načrtujemo nov rezervoar, ki bo zgrajen na zahodni strani razvodja Panamskega prekopa," je še pojasnila Espino de Marotta, ki je vodila projekt širitve Panamskega prekopa leta 2016. "Zagotavljal bo vodo za 11 do 16 zapornic na dan, in to je projekt, za katerega upamo, da se ga bomo lotili nekje konec letošnjega leta oz. v začetku leta 2025."

Zabojniki z ladij na vlak in nazaj na ladje

Zaradi trenutnih razmer je ladijski prevoznik Maersk že pred tedni obvestil stranke, da ladje s kontejnerji, ki prihajajo iz Avstralije in Nove Zelandije, ne bodo več prečkale prekopa, temveč bodo uvedli kopenski most med pristaniščema Balboa in Manzanillo. Iz pristanišča Balboa na tihooceanski strani Paname tako zabojnike za Latinsko in Severno Ameriko zlagajo, nalagajo pa tovor za Avstralijo in Novo Zelandijo. V pristanišču Manzanillo na atlantski strani Paname pa bodo zložili tovor za Avstralijo in Novo Zelandijo ter naložili tovor za Latinsko in Severno Ameriko.

Vmes, to je 80 kilometrov dolga pot, gredo kontejnerji na vlak. Za tak način so se odločili pri dveh prevozih tedensko, so še sporočili iz danskega podjetja, je poročal CNBC.

Sorodna novica 100 let Panamskega prekopa, enega izmed sedmih čudes modernega sveta

Maersk je zagotovil, da ne bo zamud za tovor proti severu, ki se ustavi v Philadelphii in Charlestonu v ZDA. Podjetja, kot je McDonald's, namreč uvažajo govedino wagyu iz Avstralije in uporabljajo to pot za uvoz govedine na vzhodno obalo. Pri plovilih, namenjenih na jug, pa po napovedih podjetja lahko nastanejo manjše zamude.

Kot smo poročali, je bil Maersk med prvimi pošiljatelji, ki so na začetku januarja prekinili promet svojih ladij po Rdečem morju, in sicer so svoje ladje preusmerili okoli Afrike, kar lahko pomeni približno 10-dnevno podaljšanje potovanja in zahteva več goriva ter več delovnega časa posadke, je takrat poročala Al Džazira. Plovba po Rdečem morju in nato skozi Sueški prekop je najkrajša pot iz Azije v Evropo.

Po podatkih uprave Panamskega kanala je za prehod ladje skozi prekop potrebnih približno 150 milijonov litrov sveže vode. Pri tem velja, da imajo zapornice razširjenega prekopa (razširitev je potekala leta 2016, z njo pa so omogočili prehod večjim in težjim ladjam) možnost za rekuperacijo 60 odstotkov vode, porabljene za prehod ladje skozi zapornice, pri starejšem delu prekopa pa tovrstnega varčevanja z vodo ni.

Sadike kave v okviru programa za preprečevanje erozije na območju Panamskega prekopa. Foto: Reuters
Sadike kave v okviru programa za preprečevanje erozije na območju Panamskega prekopa. Foto: Reuters

Z nasadi kave nad erozijo in onesnaženje

Eden od načinov, kako zmanjšati škodo, ki jo prekopu povzroča suša, je spodbujevalni program za pridelovalce kave. Ti namreč v okviru 15-letnega programa v bližini prekopa sadijo kavo, glavni namen pa je upočasniti okoljsko škodo, vključno z erozijo tal in onesnaženjem lokalnih rek, ki sta prispevala k padanju vodostaja v kanalu.

Kot navaja Reuters, je uprava prekopa doslej za program, ki spodbuja usposabljanje pridelovalcev kave, da uvedejo do okolja prijaznejše metode, in jim pomaga pri dostopu do certifikatov, ki ponujajo boljše cene za njihova zrna, namenila 32 milijonov dolarjev za program.

"Program koristi našemu gospodarstvu, pomaga podnebju. Na tak način lahko zaščitimo reke in pomagamo prekopu, da se bolje spopada s sušo," je dejal Roberto Benitez, ki vodi lokalno skupino pridelovalcev kave. "Res je, da s pogozdovanjem s kavo ne rešimo vsega," je dodal. "Ampak pomaga."