Vse, kar vem o ljubezni, knjižni prvenec novinarke in kolumnistke Dolly Alderton, je v slovenskem prevodu izšel pri založbi Učila. Foto: www.curtisbrown.co.uk
Vse, kar vem o ljubezni, knjižni prvenec novinarke in kolumnistke Dolly Alderton, je v slovenskem prevodu izšel pri založbi Učila. Foto: www.curtisbrown.co.uk

"Dragi prijatelji, ki se ga z mano po navadi samo totalno nažgete, vesela bom, če me boste obiskali in si ogledali, kako se trudim obnašati kot odrasla oseba."
Dolly Alderton je večkrat nagrajena britanska novinarka, režiserka, kolumnistka Sunday Timesa, avtorica podkasta o sodobni popkulturi in aktualnih temah The High Low. Njena knjiga Vse, kar vem o ljubezni je leta 2018 prejela britansko National Book Award, Sunday Times pa jo je razglasil za žepno knjigo leta. V slovenščino jo je prevedla Maja Kogej, avtorica pa v njej na duhovit način odkrito pripoveduje o svojem ljubezenskem življenju, o prijateljstvih, tudi izgubah. Odlomek v Literarnem nokturnu, ki ga interpretira Maja Sever, je fiktivno pismo gostom, ki jih Dolly Alderton povabi na večerjo in zabavo.

"Smrt je zmerom enaka, toda vsak človek umre po svoje."
Ameriška pisateljica Carson McCullers (1917–1967), ki jo literarna stroka uvršča med ustvarjalce tako imenovanega novega pripovedništva (new fiction), je pisala kratke zgodbe, drame in romane, njena osnovna tema pa je človekova osamljenost v vrvežu sodobnega sveta. Zveza med pisateljičinimi osebnimi izkušnjami in osamljenostjo, tesnobo, razočaranji, boleznimi in smrtmi, ki so jih polni njeni romani, je očitna. Čeprav se v svojih delih nikoli ne odmika od trdne osnove svojega izkustvenega sveta, ji večinoma ne gre samo za prikazovanje ljudi, kakršni so, in dogodkov, kakršne prinaša življenje. V romanih, ki so njeno pravo umetniško področje, postavlja resničnost ob bok domišljiji, ker je z združitvijo obojega lahko izpovedala svoje misli in ideje. Literarni večer je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in izbral odlomke iz romana Ura brez kazalcev v prevodu Majde Stanovnik. Interpretira jih Sabina Kogovšek.

Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanimajo neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. Foto: Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanimajo neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. Foto: Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

"Predstavljam si tišino, / ne krik galeba, ko spozna, / da doma ni, / tišino, ki potem sledi."
Alojzijo Zupan Sosič smo do pred kratkim poznali predvsem kot literarno zgodovinarko in teoretičarko, v zadnjem času pa se je ljubiteljem leposlovja prepričljivo predstavila tudi kot pesnica. Izbor njene nove poezije potrjuje, da je slovenski pesniški prostor bogatejši za pronicljiv, subtilen, samosvoj ženski glas, ki se drugemu približuje spoštljivo in z empatijo, sebi pa duhovito in samokritično. Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanimajo neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. V Literarnem nokturnu njene pesmi pod skupnim naslovom Drevo življenja interpretira Sabina Kogovšek.

Dom je hladna voda v orošenem vrču. / Dom so roke, položene na mizo / v nedeljski tišini, po delu, / prazne, ki čakajo, / ki odločajo, / edine, ki ustvarjajo zgodovino. // Dom so roke, na katerih smeš jokati.
Miroslav Válek
(1927–1991) je eden osrednjih slovaških pesnikov 20. stoletja. Ko je na Češkoslovaškem nastopilo kratko obdobje družbenopolitične odjuge, je leta 1959 objavil danes kultno zbirko Dotiki. Bil je eden prvih slovaških pesnikov, ki je odstopil od shematičnega pisanja; takoj je postal zgled celemu rodu pesnikov. V šestih letih do leta 1965 je izdal svoje ključne štiri pesniške zbirke, danes znane pod imenom "štiri knjige nemira". Prinašajo eksistencialno izostreno, pretresljivo človeško izkušnjo, ki jo oklepa zavest nedavne ujme druge svetovne vojne in nove, še pogubnejše grožnje jedrske kataklizme. Pesnitev Dom so roke, na katerih smeš jokati, ki jo v Literarnem nokturnu interpretira Saša Tabaković, je iz pesnikove druge zbirke Privlačnost iz leta 1961; na Slovaškem je že desetletja nepogrešljiva v šolskih učbenikih, izhaja iz avtorjeve lastne vojne izkušnje, spomina na gimnazijsko ljubezen, ki jo je nazadnje pogubil antisemitizem. To temo pesnik stopnjuje v intenzivno spraševanje o strahu, ogroženosti, solidarnosti, izdaji, trpljenju, resnici in revizionizmu, zvestobi, s končno idejo doma in varnosti.

Roman Lesk se je zelo kmalu po izidu leta 2020 v ZDA uvrstil na lestvico najbolje prodajanih knjig, deležen pa je bil tudi številnih kritiških priznanj in nagrad. Foto: Amazon
Roman Lesk se je zelo kmalu po izidu leta 2020 v ZDA uvrstil na lestvico najbolje prodajanih knjig, deležen pa je bil tudi številnih kritiških priznanj in nagrad. Foto: Amazon

"Poslušaj, nisem tukaj, da bi ti uničila življenje. To vse se je kar zgodilo."
Lesk je knjižni prvenec leta 1990 rojene ameriške avtorice Raven Leilani. Na Univerzi v New Yorku se je med drugim izobraževala pri znani britanski pisateljici Zadie Smith, ki je o Lesku dejala, da je "brutalen in briljanten". Roman se je zelo kmalu po izidu leta 2020 v ZDA uvrstil na lestvico najbolje prodajanih knjig, deležen pa je bil tudi številnih kritiških priznanj in nagrad. Lesk je sicer spleten okoli ljubezenskega razmerja med revno temnopolto 23-letnico in dobro situiranim poročenim belim moškim, a tematizira marsikatero nevralgično točko sodobne družbe, med katerimi najbolj zarežejo brezizhodna kapitalistična ureditev, razredna razslojenost, rasizem in različni načini, na katere nas lahko zaznamujejo tako družinski kot partnerski odnosi. Literarni portret avtorice je pripravila Lara Paukovič.

"Za deželo poletja je druga pokrajina. Zvečer / bo polna luna, ki ima ob strani pego / v obliki peščenega zajca. Luna, polna in bleda, / z ovsenim sijem. Ostaniva tu: razkriva se drugo poletje."
Philippe Delaveau (1950) je francoski pesnik, prevajalec in likovni kritik. Po nekajletnem življenju in delu v Londonu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom angleške poezije odmaknil od formalističnega pisanja, ki je takrat prevladovalo med francoskimi avtorji, in odkril svoj lastni pesniški glas. Med njegovimi pesniškimi vzorniki so pesniki, kot so T. S. Eliot, Paul Claudel, Pierre Reverdy, Jacques Réda in Jean Grosjean. V svoji poeziji skuša najti ravnovesje med modernostjo in tradicijo; pesnik je zanj nekakšen "čuvaj" sveta, pesništvo pa paradoksalna aktivnost, ki upoveduje tisto brezkončno in hkrati minljivo v stvareh, bitjih in svetu. Je avtor več kot dvajsetih zbirk in prejemnik številnih literarnih nagrad, med drugim vélike nagrade za poezijo leta 2000, ki jo podeljuje Francoska akademija. Pesmi v Literarnem nokturnu z naslovom Drugo poletje so izbrane iz zbirke Zaljubljeni čuvaj (Le veilleur amoureux; Gallimard, 1993), prevedla pa jih je Zarja Vršič.

živimo v nečem, / kar je videti kot / valovi / in veter
Etel Adnan
je libanonsko-ameriška pesnica, pisateljica, filozofinja, esejistka, slikarka, kiparka, tkalka tapiserij. Je avtorica več kot dvajsetih proznih, pesniških in esejističnih knjig. Njeni pesništvo in slikarstvo sta v zadnjih dveh desetletjih njenega življenja dosegli svetovno prepoznavnost in ugled. Umrla je konec leta 2021 pri 96 letih. Literarni večer o njej z naslovom Pomiki tišine je pripravil Andrej Peric in izbral poezijo, ki jo je izdala v zadnjih treh letih življenja. V oddaji jo interpretira Vesna Jevnikar.

Spored literarnih oddaj med 24. in 30. septembrom

24. september
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Jacek Sawaszkiewicz: Moj oče

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Vinko Košak: Neizsanjana pot

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Raven Leilani: Lesk

Literarni nokturno – 23:00 (Ars)
Miroslav Válek: Dom so roke, na katerih smeš jokati

25. september
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Philippe Delaveau: Drugo poletje

26. september
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Etel Adnan: Pomiki tišine

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Jakub Bart – Ćišinski: Pesmi

27. september
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Saša Kveder: Tokrat bo drugače

28. september
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Prosper Mérimée: Carmen

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Miron Białoszewski: Oporoka spečega

29. september
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Andrej Rozman – Roza: Je že v redu mama

30. september
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Robert Seethaler: Kavarna brez imena

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Herta Müller: Vrag tiči v zrcalu