Foto: BoBo
Foto: BoBo

Inženir strojništva Franc Maleiner je na zaslišanju poudaril, da je kanal C0 nestrokoven, pomanjkljiv in neodgovoren projekt. Kot je dejal na današnjem zaslišanju pred pristojno parlamentarno preiskovalno komisijo, gre tudi za zdravstveno in ekološko škodljiv projekt, ki da ogroža celotno prebivalstvo Ljubljane in okolice.

Po njegovem mnenju bi se dalo zadevo rešiti drugače, recimo s tem, da bi usposobili čistilno napravo na Brodu. Današnje čistilne naprave srednje velikosti so ravno tako dobre kot velike čistilne naprave, je pojasnil.

Na vprašanje predsednice komisije Anje Bah Žibert (SDS), kdo je po njegovem mnenju odgovoren za domnevne kršitve pri gradnji kanala, je Maleiner prst uperil v projektanta. Slednji je namreč po njegovih besedah odgovoren za vse nepravilnosti na gradbišču. "Glavna krivda je pravzaprav projektantskega biroja, ker on bi moral vedeti, kaj sme in kaj ne," je dejal.

Maleiner je bil kritičen tudi do Agencije RS za okolje (Arso), ki je po njegovi oceni kršila slovensko zakonodajo "in omogočila investitorju, da se je izmuznil zakonsko predpisani izdelavi še kako nujno potrebne predpisane študije vplivov kanala C0 na okolje".

Da je kanal C0 nepotreben projekt, se je strinjal tudi geograf Damir Josipovič. Povezovalni kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo. Josipovič je ob tem izrazil začudenje, da sta se občini "po nekem čudnem naključju" izločili iz predvidene navezave na druge čistilne naprave.

Po Josipovičevi oceni bi bilo zelo malo potrebno, da bi se Vodice priključile na bližnjo kanalizacijo, ki gre mimo Suhadol in naprej proti Domžalam, ter čistilno napravo Kamnik - Domžale. Obenem je spomnil, da je občina Medvode izstopila iz projekta za izgradnjo skupne čistilne naprave s Kranjem in Šenčurjem.

"Treba je utemeljiti, zakaj je kanal potreben. Če ni, potem ga ne potrebuješ. Drugi problem pa je motivacija. Zakaj ga je pa nekdo vseeno želel graditi? To vprašanje pa je stvar politike, ki ga mora politika in morda še kdo tudi razčistiti," je dejal.

V DZ-ju o kanalu C0 pričali strokovnjaki

Strokovno javnost se prepozno vključi v tovrstne projekte

Josipovič je bil obenem kritičen do prepoznega vključevanja javnosti v tovrstne projekte. Meni, da je težava v tem, da ni javne razprave že na začetku, ko so se še izbirale različne rešitve. "Prevečkrat se dogaja, da je ena varianta izbrana, potem pa javnost daje pripombe na ta predlog," je opozoril.

Hidrogeolog Joerg Prestor z Geološkega zavoda Slovenije je medtem ocenil, da se tudi strokovno javnost prepogosto prepozno vključuje v takšne projekte, tudi pri kanalu C0.

Kot je pojasnil Prestor, so glede umeščanja kanala C0 v prostor svetovali postavitev cevovoda na površje, saj je statistično gledano tak dvakrat bolj varen. Druga možnost bi bila izgradnja cevovoda v galeriji, kar bi omogočalo, da bi se lahko stanje cevi od blizu preverjalo.

Vendar sta bili obe opciji neizvedljivi v praksi, na koncu pa je padla odločitev o izgradnji kanala C0 s kineto. To je bila po mnenju Presotrja dobra rešitev, ki omogoča, da se s kamero lahko preveri, ali cevi puščajo. Na ta način lahko namreč kanal vizualno pregledajo, kar bistveno olajša odkrivanje in odpravljanje morebitnih težav.

"Mislim, da je ta varianta dovolj dobra, glede na to, da je dobra dva kilometra te trase take, da bi jo potem morali na ta način pregledovati, in s tem je potem bistveno varnost zagotovljena," je ocenil.

Pred komisijo naj bi pričal tudi biolog Mihael J. Toman, a ga na zaslišanju ni bilo.

Sum na politično vmešavanje v gradnjo kanala

Komisija ugotavlja politično odgovornost in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 in suma, da so oz. so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.

Povezovalni kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in bi moral biti končan do leta 2021.