"S psihoterapijo multinacionalke ne zaslužijo nič," o medikalizaciji Slovencev Miran Možina

V Sloveniji je glede na potrebe prebivalstva daleč premalo psihiatrov in kliničnih psihologov. Ker ti ne zmorejo odgovoriti niti na najbolj akutne potrebe, je delo psihiatrov skrčeno na predpisovanje zdravil, delo kliničnih psihologov pa na izvajanje psiholoških testov. "Psihoterapije pa ljudje ne dobijo niti od psihiatrov niti od kliničnih psihologov," je za 24ur.com pojasnil mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt ter direktor SFU Ljubljana.

Rezultat je izjemen porast medikalizacije.

Medtem ko je bilo leta 2006 predpisanih nekaj več kot 348.000 antidepresivov, jih je bilo leta 2022 več kot 651.000, še poroča 24ur.com.

'Napaka stroke,' je jasna SZO

Naj na tem mestu povemo, da se v daljšem prispevku o stanju na področju duševnega zdravja v Sloveniji in potrebi po sprejemu zakona o psihoterapiji, Možina ne opredeli proti zdravilom, saj naj bi bila ta po njegovem mnenju ’izjemno dragocena, a v veliko ožjem področju indikacij kot zdaj, ko se predpisujejo v pandemičnih razsežnostih’.

Pa vendar pove tudi:

"Farmacevtska industrija na ta račun kuje velike zaslužke in celo ustvarja nove kategorije duševnih motenj, ki jih sploh ni. Ta zdravila se lahko proizvajajo v praktično neomejenih količinah in interes multinacionalk je, da se čim bolj predpisujejo. 

Navodila in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije pa so jasna. V kolikor se medicinska skrb za duševne težave in motnje skrči samo na predpisovanje zdravil, je to napaka stroke! Temu pojavu Svetovna zdravstvena organizacij pravi – pretirana medikalizacija duševnih motenj. Na to zdravniki preprosto ne bi smeli pristati, morali bi se upreti, iti pred parlament, če je treba."

• Zgornjo izjavo smo povzelili po (s podatki izčrpno opremljenem) prispevku 'Priti do psihoterapije na napotnico je podobno zadetku na loteriji', ki so ga objavili na 24ur.com.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol