Bližamo se sedemdesetim letom, še vedno kadimo, pijemo alkohol, jemo sendviče in se le redko odpravimo na sprehod, kaj šele, da bi se ukvarjali z redno vadbo. Vemo, da je to za naše zdravje slabo, a kaj ko je navade tako težko spreminjati. Instantnih rešitev res ni, znanost pa je na srečo spoznala, da je zelo pomembno preventivno delovanje.
Pomembna je individualna obravnava vsakega posameznika, ki se še ni odrekel slabim navadam, saj to pri njem zvišuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in odpoved srca.
Aterosklerotična srčno-žilna bolezen (ateroskleroza) je osnovni vzrok za 85 odstotkov smrti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi. Povzroča postopno oženje arterij – osnova bolezni je okvara notranje plasti žile, tej pa sledi kopičenje maščobnih celic, razraščanje veziva in druge spremembe v žilni steni. Zoženje arterije lahko privede do možganske ali srčne kapi in do tromboze.
Kot pravijo strokovnjaki, so dejavniki tveganja na primer visok krvni tlak, kajenje, nezdrava prehrana in nezdrave ravni holesterola v krvi, pa tudi pomanjkanje telesne aktivnosti in starost. Ateroskleroza v začetnih oblikah ponavadi ne kaže simptomov in v enem od šestih primerov pride do nenadne smrti, ne da bi bolnik prej imel kakršnekoli bolezenske znake.
Pazite na holesterol
Kot so poudarili strokovnjaki, izsledki številnih raziskav kažejo, da so zvišane vrednosti holesterola LDL glavni dejavnik tveganja srčno-žilnih bolezni. Če je v krvi preveč tega slabega holesterola, se skupaj z belimi krvničkami in kalcijem nalaga v stenah arterij. Žila postaja vse bolj ozka, toga ali neelastična, pretok krvi pa slabši. V poškodovani arteriji nastanejo krvni strdki, ki lahko povzročijo popolno zamašitev žile. Če se zamaši krvna žila v srcu, to povzroči srčni infarkt. Če se zamaši krvna žila v možganih, to povzroči možgansko kap, če pa se zožijo krvne žile na območju nog ali medenice, se razvije periferna arterijska okluzivna bolezen.
Prav zato je preventiva izjemnega pomena in vsaka, še tako majhna stvar, ki jo posameznik naredi za svoje zdravje, šteje, so poudarili govorci na novinarski konferenci in dodali, da je treba posameznike nagovoriti k pozitivnim spremembam in zavedanje o zdravem življenju vgraditi v vse družbene pore.
Vodilni v preventivnem delovanju
Slovenski specialisti za aterosklerozo so v letih truda dosegli, da smo med vodilnimi evropskimi državami pri preventivnem delovanju oziroma ozaveščanju širše javnosti o aterosklerozi, ki se pojavi tiho, a so pogosto njeni učinki usodni. Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni nam je uspelo znižati pod 40 odstotkov.
Toda zakaj so srčno-žilne bolezni še vedno vodilni vzrok smrtnosti pri nas, čeprav poznamo dejavnike tveganja in imamo učinkovite metode, da jih spremenimo? Zakaj je pomembna vseživljenjska rehabilitacija, vključno z dolgoročnim upravljanjem vrednosti holesterola LDL, za preprečevanje srčno-žilnih zapletov? Kako lahko aterosklerozo, ki ogroža tako veliko število ljudi, a večinoma poteka neopaženo, opazimo in jo premagamo? Vse to so ob začetku kampanje ozaveščanja o aterosklerozi poudarili strokovnjaki.
Posebno pozornost bodo namenili ženskam
»Ko pride do simptomov, je ponavadi že pozno,« je dejal prof. dr. o(Zlatko Fras#Zlatko Fras), dr. med., spec. kardiologije, strokovni direktor Interne klinike p(UKC Ljubljana#Univerzitetni klinični center Ljubljana) in predsednik Združenja kardiologov Slovenije. Pritisk v prsih, ustavljanje med hojo (bolezen izložbenih oken), izguba vidnega polja so le nekateri od simptomov, pri katerih se nam mora prižgati alarm.
Fras je poudaril, da je zato nujno preventivno delovanje in da imamo v naših zdravstvenih ustanovah najsodobnejše možnosti zdravljenja. Omenil je tudi, da so doslej pri nagovarjanju in spodbujanju za preventivno delovanje zapostavili žensko populacijo, tako da se bodo v prihodnosti dodatno posvetili prav nežnejšemu spolu.
Začne se z vzgojo otrok
Potrebujemo širšo akcijo na vseh ravneh družbe, ljudem pa je treba ponuditi »prijazne« informacije v preprosti obliki, je dejal prim. o(Janez Poles#Janez Poles), dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine v p(Bolnišnici Topolšica#Bolnišnica Topolšica) ter predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije.
»Začne se z vzgojo otrok,« je poudaril. Opozoril je, da gre za »zelo širok problem, ki ponuja številne izzive že od otrokovega rojstva«, pri tem pa igrajo pomembno vlogo najprej družina, nato pa tudi šolstvo, zdravstvo in država. Dejal je, da je treba ljudem prisluhniti in se jim približati, o bolezni pa je treba ozavestiti tudi mlade družine, ki bodo lahko potem svojim otrokom privzgajale življenjske navade, koristne za njihovo zdravje – torej redno telesno dejavnost, izogibanje nezdravemu prehranjevanju, kajenju in drugim oblikam nezdravega življenja. Pri tem po mnenju Polesa ne smemo sprejemati kompromisov in ne smemo dovoliti, da so otroci bolj ali manj cel dan prepuščeni sami sebi, telefonom, spletu.
»Potem se zasedijo, postanejo zamaščeni, posegajo po nezdravih prehranskih nadomestkih in se ne gibljejo, kar je zelo slabo,« je dejal.
Kam po pomoč?
Predsednica Koronarnega kluba Ljubljana o(Petra Simpson Grom#Petra Simpson Grom) je poudarila, da se v njihovem klubu trudijo celovito in kontinuirano obravnavati paciente, z njimi delajo neposredno in se posvečajo vsakemu posamezniku.
S svetovalnim delom se izdatno ukvarjajo tudi v Posvetovalnici za srce pri p(Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije#Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije). Kot je dejala vodja omenjene posvetovalnice o(Jasna Jukić Petrovčič#Jasna Jukić Petrovčič), prof. zdravstvene vzgoje, vsem, ki to želijo, svetujejo, kako in zakaj se odločiti za zdrav slog življenja. Poudarila je, da so za znižanje tveganja bolezni pomembni tudi zadostna hidracija, zdrava prehrana in zmerno uživanje alkohola, ustrezna telesna teža in obseg pasu, dovolj kakovostnega spanca, pa tudi poznavanje lastnega zdravstvenega stanja.
Strokovnjaki so opozorili na pomen primarne preventive, ki je usmerjena v preprečevanje napredovanja in pojava zapletov ateroskleroze pri bolnikih brez težav, poudarili pa so tudi pomen sekundarne preventive. Ta namreč vključuje vseživljenjsko rehabilitacijo za bolnike z že znanimi težavami, povezanimi z boleznijo. A kot so znova poudarili, obe vrsti preventive zahtevata spremembo življenjskega sloga, za kar pa je odgovoren bolnik sam.
