Društvo Morigenos je z mednarodnimi raziskovalci izvedlo študijo o populacijski strukturi in genetski povezanosti velikih pliskavk v severovzhodnem Sredozemskem morju. Foto: Morigenos
Društvo Morigenos je z mednarodnimi raziskovalci izvedlo študijo o populacijski strukturi in genetski povezanosti velikih pliskavk v severovzhodnem Sredozemskem morju. Foto: Morigenos

Kot so sporočili iz društva Morigenos, je velika pliskavka vrsta delfina, ki je znana po visoki zvestobi določenim območjem, kar pomeni, da se osebki posamezne populacije najraje zadržujejo na specifičnih območjih. Študija, ki so jo izvedli, se je osredotočala predvsem na Jadransko morje in sosednje regije, vzorci pa so bili pridobljeni iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Grčije.

Z genetskimi analizami so raziskovalci dobili vpogled v populacijsko strukturo in genetsko povezanost teh delfinov. V raziskavi je bilo največ genetskih vzorcev prav iz Tržaškega zaliva, zagotovilo pa jih je društvo Morigenos, kar je prineslo ključne podatke za razumevanje dinamike populacij teh morskih sesalcev. Študija je po njihovih navedbah razkrila veliko zvestobo oz. pripadnost delfinov določenim območjem, kot so Ambracijski zaliv v Grčiji, hrvaški otoški arhipelagi ter Tržaški zaliv, kamor spada tudi slovensko morje.

Raziskava je tudi pokazala, da te populacije niso popolnoma izolirane druga od druge. "Med njimi prihaja do premikov in genskega pretoka, kar kaže na stabilno metapopulacijo. Populacija iz Ambracijskega zaliva je izstopala zaradi svoje posebnosti, majhnosti, izoliranosti in občutljivosti za pritiske, ki jih povzroča človek. Zanimivo pa je, da je študija pokazala genetsko povezanost med delfini iz Ambracijskega in Tržaškega zaliva, kar je bilo nepričakovano," so zapisali.

Kot so še poudarili, ta skupni napor poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in varstvu morja. Raziskovalci so v tej raziskavi uspešno povezali tudi genetske podatke z informacijami iz različnih dolgoročnih študij, kot je tista, ki jo izvaja društvo Morigenos v Tržaškem zalivu.

Razumevanje genetske povezanosti in populacijske dinamike je po njihovem mnenju ključno za oblikovanje učinkovitih čezmejnih strategij varstva. "Kljub izzivom pri natančnem določanju meja posameznih populacij zaradi omejitev pri vzorčenju in ločljivosti metod študija poudarja pomen prepoznavanja in ohranjanja edinstvenih značilnosti posameznih lokalnih populacij delfinov," so navedli.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Conservation Genetics.