Predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu s poudarkom na obdelavi osebnih podatkov

Ministrstvo za zdravje danes v javno razpravo pošilja predloga zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ne dvomi, da bo razprava burna. Verjame pa, da lahko dosežemo širši konsenz o zdravstvu.

Z leve proti desni: državna sekretarka Tjaša Vidic, minister za 
zdravje Danijel Bešič Loredan in v. d. generalnega direktorja 
direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar

 Foto: Nace Hocevar/STA
Z leve proti desni: državna sekretarka Tjaša Vidic, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar  Foto: Nace Hocevar/STA

LJUBLJANA > Predlog novega zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki je od danes v javni razpravi, daje poseben poudarek obdelavi osebnih podatkov. "Pacient bo z našim novim zakonom lastnik podatkov in bo najpomembnejši deležnik v sistemu digitalnega zdravstva," je dejala Alenka Kolar z direktorata za digitalizacijo v zdravstvu z ministrstva za zdravje.

S predlogom zakona želijo doseči, da so zdravstveni osebni podatki zbrani na enem mestu in obenem ustrezno zavarovani, tako tehnično kot z vidika varstva osebnih podatkov. Predvsem pa, da lahko v anonimizirani obliki, o čemer so se dogovorili z Informacijskim pooblaščencem, služijo kot dober pripomoček pri oblikovanju in načrtovanju politike zdravstvenega varstva in sprejemanju ustreznih odločitev na tem področju.

Tridesetdnevna javna razprava o zakonskih predlogih se bo začela po današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavniki ministrstva predstavili ključne rešitev predlogov zakonov. Kot je dejal minister, se tako on kot njegova ekipa veselita javne razprave, ob zavedanju, "da bo izjemno burna". Po njegovih besedah gre namreč za miselni preskok, sam pa verjame, "da smo na točki, ko je naša družba danes dovolj zrela, da bo hitro prepoznala sebične interese posameznih interesnih skupin" in da jih bodo med javno razpravo lahko izločili iz nje. "Sam tudi verjamem, da smo končno prišli do točke, ko lahko dosežemo širši družbeni, politični in socialni konsenz o zdravstvu, ker smo končno razumeli, da je zdravje nacionalnega pomena in da moramo za zdravje dogovoriti spremembe odločno in takoj," je poudaril.

Pacient bi odločil, komu in kateri podatki o njegovem zdravstvenem stanju se bodo prikazovali

Zakon bi pacientom omogočil odločanje o tem, komu in kateri podatki o njegovem zdravstvenem stanju se bodo prikazovali. Tako bi se pacient na primer lahko odločil, da bi skril podatke s področja psihologije, pedopsihologije, ginekologije in genetike. Hkrati bi pa zdravniku dal možnost, da odkloni obravnavo bolnika, če meni, da za svoj poseg potrebuje vse podatke.

"Verjamem, da si večina državljanov želi celovito obravnavo svojega zdravja, nekateri pa imajo tehtne razloge, da bi skrili podatke o svojem zdravstvenem stanju, predvsem zaradi določene stigmatizacije v družbi," je ob tem dejala Kolarjeva.

Predlog predvideva tudi pravico vpogleda v podatke. "Vedno bi imel pravico vpogleda vaš družinski zdravnik, sicer pa bi vaše podatke lahko gledal zdravstveni delavec, pri katerem imate veljavno napotno listino," je pojasnila. Uzakonjena bo revizijska sled, saj bo vsak dostop do pacientovih podatkov v centralnem informacijskem zdravstvenem sistemu ustrezno zabeležen. Za morebitne zlorabe so v zakonu predvidene kazni.

Zakon bi ob tem ukinil dosedanjih 79 zbirk podatkov in jih razvrstil v šest krovnih. Ob tem bi od izvajalcev zdravstvene dejavnosti zahteval, da vso zdravstveno dokumentacijo posredujejo v centralni zdravstveni informacijski sistem.

Oblikovali bi novo javno podjetje

Za vzdrževanje in razvijanje tega sistema bi oblikovali novo javno podjetje. Novo podjetje bo po pojasnilih Kolarjeve infrastrukturno podjetje, ki se ne bo ukvarjalo z vsebino podatkov, temveč bo zadolženo za delovanje strežnikov, urejanje aplikacij in podobno. Kot je dodala, z zakonom tudi ne bi posegali v to, kar imajo trenutno bolnišnice, bodo pa predpisali standardni pretok in obliko podatkov.

Kolarjeva se zaveda, da predlog zakona ne navdušuje vseh, saj spreminja mnoge vloge, da "nekateri več ne bodo tako pomembni, kot so bili do zdaj".

Predlagane rešitve je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili ključne rešitve zakonskega predloga, komentiral tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Med drugim je poudaril, da so posebno pozornost namenili občutljivim osebnim zdravstvenim podatkom.

"Ko bomo to implementirali, mi bo odleglo, ker pacienti ne bodo več hodili od vrat do vrat s papirji in posnetki v roki ali na zgoščenkah, ampak bo vse digitalno, vse bo transparentno in vse bo jasno. Vsak deležnik v zdravstvu bo vedel, zakaj smo porabili javno zbrani denar, izvajalci pa bodo med seboj lahko primerjali svojo učinkovitost," je dejal.


Najbolj brano