Premier Golob in finski predsednik sta ob robu vrha Nata v Vilni govorila o slovenskih načrtih za nakup oklepnikov, potem ko je vlada odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer v okviru združenja OCCAR.

"Finci so lahko eni od tistih, ki bi bili dobavitelji, ampak to je tudi vse," je o pogovorih povedal Golob in poudaril, da mora odločitev o nakupu sprejeti vlada. Poudaril je, da se ne pogovarjajo neposredno z industrijo ali pa prek posrednikov. Vsi pogovori pa potekajo na medvladni ravni.

Povečanje izdatkov za obrambo je sicer ena od osrednjih tem prvega dne zasedanja voditeljev držav članic Nata v litovski prestolnici. Predvidoma bodo potrdili novo zavezo glede obrambnih izdatkov, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, in ne več zgornja meja.

"Pot do tja ne bo nujno preprosta, tega se zavedamo," je Golob povedal ob prihodu na vrh in zagotovil, da se bodo trudili, da bodo v vsakem proračunu povečevali izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj. Pri doseganju tega cilja po njegovih besedah obstaja tudi objektivna ovira, to so nova fiskalna pravila EU-ja.

"Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela res velike izzive, kako ta cilj izpolniti," je pojasnil. To je sicer tema za srečanje na ravni EU-ja, kjer se ji bodo morali temeljito posvetiti, je dejal.

Letos bo sicer glede na pretekli teden objavljene ocene zveze Nato 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP-ja ali več. Slovenija bo glede na te ocene letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP-ja. Za njo bodo Turčija, Španija, Belgija in Luksemburg.