Margareta II. (v izvirniku Margrethe Alexandrine Torhildur Ingrid) je dansko javnost 31. decebra lani šokirala z napovedjo abdikacije. Foto: Reuters
Margareta II. (v izvirniku Margrethe Alexandrine Torhildur Ingrid) je dansko javnost 31. decebra lani šokirala z napovedjo abdikacije. Foto: Reuters

83-letna Margareta je abdikacijo presenetljivo napovedala v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru na silvestrovo. Še pred dobrim letom je zagotavljala, da se prestolu ne namerava odpovedati in da jo bo sin nasledil, ko bo čas za to. A zdravstvene težave so jo, kot so pozneje pojasnjevali v palači, prisile k razmisleku, odločila se je, da prestol zapusti na isti dan, kot je nanj pred 52 leti sedla, 14. januarja.

Koliko je v resnici odločitev posledica lanske operacije hrbta in drugih tegob, ki jih prinaša starost, je težko oceniti, posamezni tabloidi pa te dni namigujejo, da bi lahko v ozadju nenadne odločitve tičale tudi domnevne zakonske težave prihodnjega kralja Frederika in njegove žene Mary, o katerih se je zadnje mesece v danskih medijih in javnosti ugibalo vse glasneje. Z odstopom naj bi Margareta želela dati priložnost 55-letnemu prvorojencu in obenem pozornost javnosti preusmeriti stran od njegovega domnevnega skakanja čez plot.

Princesa Margrethe s sestro in mamo Ingrid, sicer edino hčerko takratnega švedskega kralja Adolfa VI. Gustava. Foto: Reuters
Princesa Margrethe s sestro in mamo Ingrid, sicer edino hčerko takratnega švedskega kralja Adolfa VI. Gustava. Foto: Reuters

Spor z drugorojencem že nakazoval spremembe

Je pa Margareta določene spremembe znotraj kraljeve družine nakazala že pred dobrim letom, ko je oznanila, da s 1. januarjem 2023 potomci njenega drugorojenega sina, princa Joachima (54) ne bodo več imeli pravice do uporabe naziva princ ali princesa, bodo pa še naprej nosili naziv svojega očeta, grofa Monpezata. Mimogrede, gre za naziv, ki si ga je kraljica izmislila za svojega zdaj že pokojnega moža Henrika, ki je izviral iz francoske plemiške družine Monpezat.

Joachim ima iz prvega zakona z Alexandro, grofico Frederiksborško, sinova Nikolaia (24) in Felixa (21), v drugem zakonu s Francozinjo Marie pa sta se mu rodila Henrik (14) in Athena (10). Margareta se je, kot so odločitev pojasnili v palači, za potezo odločila, da bi "vnukom omogočila čim bolj normalno življenje", brez omejitev, ki jih s sabo prinaša "članstvo" v kraljevi družini, a njen sin, snaha in vnuki tega niso najbolje sprejeli. Obenem s statusom je namreč Margareta vnukom (tudi Frederikovim otrokom, z izjemo prvorojenca) dokončno odvzela možnost apanaže oz. mesečnega nadomestila za izpad dohodka, ki ga dobijo uradni člani kraljeve družine, ker ne smejo opravljati nobenega drugega dela za plačilo.

Presenetljivo javni spor na relaciji København–Pariz, kjer Joachim z družino živi že nekaj let, sicer ni trajal dolgo, po le nekaj dneh se je namreč kraljica javno opravičila drugorojencu in njegovi družini, ker jim odločitve ni sporočila osebno, in dodatno pojasnila, da se je za potezo odločila, ker želi, da bi se monarhija spreminjala skladno s časom.

Danska bo dobila kralja

Prestolonaslednica postala šele, ko je bila stara 13 let

Prav spremembe so bile sinonim za Margaretino vladanje – že to, da je sploh lahko sedla na prestol, namreč ob njenem rojstvu ni bilo samoumevno. Ko so se kralju Frederiku IX. in kraljici Ingrid v šestih letih rodile tri hčerke – leta 1940 Margrethe, štiri leta pozneje Benedikte (79) in leta 1946 še poznejša grška kraljica Anne-Marie (77) – je postalo jasno, da bo sledil nasledstveni zaplet. Na Danskem je namreč takrat še veljalo, da lahko na prestol sede le moški, zato je kralj Frederik IX. takoj po koncu 2. svetovne vojne sprožil postopke za spremembo zakonodaje, po katerih bi na prestol lahko sedla tudi ženska, če kralj nima sina.

Henri de Laborde de Monpezat z zaročenko, princeso Margrethe leta 1966. Foto: Reuters
Henri de Laborde de Monpezat z zaročenko, princeso Margrethe leta 1966. Foto: Reuters

Postopek ni bil enostaven, saj sta morala spremembe najprej potrditi dva zaporedna sklica parlamenta, nato pa so morali o njih odločati še državljani na referendumu. Da bo Margareta nasledila svojega očeta, je bilo tako uradno potrjeno šele leta 1953, ko je imela 13 let. Leta 2009 je bila zakonodaja (po istem postopku) spremenjena še enkrat, tako da so uzakonili absolutno primogenituro – v prihodnosti bo na danskem prestolu vedno sedel prvi potomec kralja, ne glede na spol.

Bežno srečanje z diplomatom vodilo v 50 let pretežno srečnega zakona

Med študijem v Londonu je spoznala francoskega diplomata Henrija de Labordeja de Monpezata, s katerim sta se takoj zaljubila. Zaročila sta se oktobra 1966, junija naslednje leto sta se poročila. Henri je spremenil ime v Henrik, prevzel dansko državljanstvo in se spreobrnil v luteransko vero. Manj kot leto po poroki, maja 1968, sta se razveselila prvorojenca. Ker so po tradiciji švedski kralji od konca 15. stoletja dalje, ko je zavladala rodbina Oldenburg, izmenično Christiani in Frederiki, njen oče pa je bil Frederik, je sina poimenovala enako in tako navidezno prevzela vmesni člen. Dobro leto po Frederiku se je družini pridružil še Joachim.

Njun zakon se je sicer znašel v težavah, ko je postala kraljica, saj je Henrik želel vladati ob svoji ženi, a se je Margareta zavedala, da takšne poteze rojaki najbrž ne bodo dobro sprejeli. Možu je nadela grofovski naziv, a ji je ta menda odločitev do smrti leta 2018 zameril. Tudi zato je pred smrtjo izrazil željo, da ga ne pokopljejo v kraljevski grobnici.

Margareta, Henrik in njuna otroka tik po rojstvu mlajšega, Joachima. Foto: Reuters
Margareta, Henrik in njuna otroka tik po rojstvu mlajšega, Joachima. Foto: Reuters

Kraljestvu Danske, Grenlandije in Ferskih otokov prvič zavladala ženska

Na prestol je nato sedla 14. januarja 1972, ko je njen oče po kratki bolezni – najverjetneje je zbolel za gripo, nato pa doživel še srčni zastoj – umrl. Danska, Grenlandija in Ferski otoki so tako prvič dobili kraljico. 31-letnica je prevzela ime Margareta II. v poklon legendarni kraljici regentki Margareti iz 14. stoletja, ki je po smrti moža in sina de facto vladala vsem trem skandinavskim kraljestvom in ustanovila dansko-norveško zvezo.

Vladavina Margarete II. je bila relativno mirna. Že ob prevzemu prestola je imela pretežno simbolno vlogo, v okviru katere predvsem predstavlja Dansko v tujini in sprejema goste doma, podpisuje zakone in imenuje predsednico oz. predsednika vlade na podlagi izidov volitev. Kot v drugih ustavnih monarhijah tudi za Dansko velja, da je monarh politično nevtralen. Ima sicer volilno pravico, a Margareta je do zdaj ni nikoli izkoristila, je pa ob redkih priložnostih zavzela politično stališče – na primer ob koncu leta 1984, ko je izpostavila problematiko ksenofobije do prišlekov in Dance zaradi nje okrcala.

Sorodna novica Nenavadno navadne kraljeve družine Skandinavije

Ženska tisočerih zanimanj: od arheologije do slikanja

Zanimivo je tudi njeno zasebno življenje – je namreč strastna arheologinja (to področje je tudi študirala) in je že v mladosti svojega dedka po materini strani, takratnega švedskega kralja, Gustava VI. Adolfa, pogosto spremljala na izkopavanjih po svetu. Poleg tega je zelo nadarjena slikarka – pripravila je že več razstav –, kot scenografinja in kostumografinja je sodelovala pri več baletnih in drugih predstavah, že od mladosti blesti v vezenju – zadnja desetletja kot darila ob uradnih obiskih podarja svoje vezenine –, posveča pa se tudi oblikovanju. Med drugim je zasnovala monograme zase in za svoje najbližje (za sina Frederika, snaho Mary, vnuka Christiana), pa tudi za širše sorodstvo, na primer za člane norveške kraljeve družine, vključno z danes 19-letno prestolonaslednico Ingrid Alexandro.

Zadnja uradna kraljičina vožnja s kočijo po ulicah danske prestolnice. Foto: Reuters
Zadnja uradna kraljičina vožnja s kočijo po ulicah danske prestolnice. Foto: Reuters

Za povrh je še ilustratorka – manj znano je, da je pod psevdonimom ilustrirala prvotno dansko izdajo trilogije Gospodar prstanov v 70. letih, svoje ilustracije pa poslala tudi Tolkienu, ki je bil presenečen nad tem, kako zelo so podobne njegovim zamislim. Pozneje je njene ilustracije uporabil tudi britanski umetnik Eric Fraser, ki je zaslužen za ilustracije v britanskih izdajah iz leta 1977 in 2002, so pred dobrim desetletjem ob razstavi, posvečeni danskim umetnicam, zapisali v ameriškem Muzeju žensk v umetnosti.

Najstarejša monarhija, ki vlada že več kot 1000 let

Danska monarhija je najstarejša v Evropi. Njen prvi kralj je bil Gorm Stari, ki je vladal v 10. stoletju. Najdlje je vladala vplivna dinastija Oldenburg (med letoma 1448 in 1863), ki je izumrla s Frederikom VII.

Za njegovega naslednika pa so zaradi še najbližjih sorodstvenih vezi izbrali Kristjana IX., sicer mlajšega sina takratnega vojvode Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg. Nova dinastija je skrajšala ime v Glücksburg, ki ga nosi še danes.

Številne zdravstvene težave, povezane z artrozo

Kljub na videz neusahljivi življenjski energiji je imela v zadnjih treh desetletjih kar nekaj zdravstvenih težav, predvsem zaradi osteoartroze, večkrat so jo tudi operirali. Nazadnje je bila februarja lani znova operirana na hrbtenici, takrat je menda tudi opustila kajenje – vse od mladih let je bila namreč strastna verižna kadilka.

Prav zaradi težav z zdravjem naj bi, kot omenjeno, dokončno sklenila, da prestol prepusti sinu. Dance, ki svojo kraljevo družino naravnost obožujejo predvsem zaradi njene dostopnosti in "normalnosti", je sicer napoved abdikacije presenetila, so jo vseeno sprejeli z razumevanjem. Verjetno je k temu pripomogla tudi splošna priljubljenost Frederika in Mary, o katerih ima po zadnji javnomnenjski raziskavi pozitivno mnenje 80 odstotkov vprašanih.

Bodoča kraljica Mary in kralj Frederik X. Mary je sicer Avstralka, rodila se je v Hobartu na Tasmaniji in je delala v oglaševanju, ko je med olimpijskimi igrami v Sydneyju leta 2000 v baru po naključju spoznala Frederika. Menda se ji niti sanjalo ni, kdo je, to je izvedela šele pozneje. Par se je poročil leta 2004, imata štiri otroke. Nedavno se je sicer govorilo, da se je Frederik zapletel v afero s špansko starleto Genovevo Casanova. Foto: Reuters
Bodoča kraljica Mary in kralj Frederik X. Mary je sicer Avstralka, rodila se je v Hobartu na Tasmaniji in je delala v oglaševanju, ko je med olimpijskimi igrami v Sydneyju leta 2000 v baru po naključju spoznala Frederika. Menda se ji niti sanjalo ni, kdo je, to je izvedela šele pozneje. Par se je poročil leta 2004, imata štiri otroke. Nedavno se je sicer govorilo, da se je Frederik zapletel v afero s špansko starleto Genovevo Casanova. Foto: Reuters

Margareta bo sicer šele druga vladarka v danski zgodovini, ki bo s prestola sestopila – pred njo se je za podobno potezo (a v povsem drugačnih zgodovinskih okoliščinah) odločil Erik III. Lam (Jagnje), ki je vladal med letoma 1137 in 1146 in le malo po abdikaciji umrl, star okoli 25 let. Tudi sicer (prostovoljne) abdikacije skozi zgodovino niso bile ravno pogoste, jih je pa vedno več v zadnjem obdobju, ko priletni monarhi po svetu ugotavljajo, da je bolje svojo vlogo – ki je, roko na srce, v večini primerov le še simbolna –, prepustiti mlajšim generacijam. Leta 2019 se je prestolu tako odpovedal danes 90-letni japonski cesar Akihito, leta 2014 pa španski kralj Juan Carlos I., a ta se je za potezo odločil predvsem zato, da bi se izognil kritikam javnosti zaradi svoje razsipnosti in vpletenosti v domnevne finančne nepravilnosti.

Abdikacija in razglasitev novega kralja bosta potekali v palači Christiansborg. Pričakuje se, da se bo pred palačo zbralo okoli 100.000 ljudi. Foto: Reuters
Abdikacija in razglasitev novega kralja bosta potekali v palači Christiansborg. Pričakuje se, da se bo pred palačo zbralo okoli 100.000 ljudi. Foto: Reuters

Kako bo potekala abdikacija?

Sama slovesnost ob predaji krone bo skromna in kratka, saj na Danskem že od 17. stoletja kronanj ne izvajajo, monarh niti ne priseže (kot je to v navadi na primer na Nizozemskem). Dogodek bo potekal na zgodovinskem sedežu danske monarhije, v palači Christiansborg v Københavnu, kjer imajo sedež danska vlada, parlament in vrhovno sodišče. Ob 14. uri bo začel zasedati državni svet, formalno posvetovalno telo monarha, v katerem so ob polnoletnem prestolonasledniku še vsi ministri danske vlade. Tokrat bodo zasedanju ob premierki Mette Frederiksen prisostvovali tudi nekateri drugi predstavniki danskega političnega življenja ter kraljičin sin Frederik z ženo Mary in prvorojencem Christianom.

18-letni Christian bo od nedelje kronski princ, kar mu bo prineslo tudi kar nekaj uradnih nalog. Foto: Reuters
18-letni Christian bo od nedelje kronski princ, kar mu bo prineslo tudi kar nekaj uradnih nalog. Foto: Reuters

Kraljica bo podpisala izjavo o abdikaciji, s čimer se bo njeno vladanje tudi uradno končalo, izjavo bo nato na glas prebrala premierka. Glede na časovnico dogajanja, ki so jo iz palače poslali pred dnevi, bo Margareta že ob 14.15 zapustila Christiansborg. Po kratkem sprejemu, ki ga bosta gostila novi kralj in kraljica, bo Frederik ob 15. uri stopil na balkon palače, kjer ga bo Mette Frederiksen razglasila za novega kralja, Frederika X., njegovo ženo Mary pa za kraljico Mary. Sočasno bo njun prvorojenec Christian postal kronski princ.

Novi kralj bo na kratko nagovoril državljane z balkona, sledile bodo topovske salve njemu v čast, nato pa se bosta kralj in kraljica s kočijo peljala dober kilometer po ulicah danske prestolnice do svoje rezidence. Pričakovati je, da se bo ob poti zbralo precej radovednežev. Zadnje dejanje prenosa oblasti bo sledilo ob 17. uri, ko bodo umaknili kraljevo zastavo izpred rezidence kraljice Margarete in jo premaknili pred rezidenco kralja Frederika X. Margareta in Frederik sicer oba živita v kompleksu Amalienborg, ki je tudi uradna kraljevska rezidenca pozimi, a vsak v svoji izmed štirih povezanih palač.

Protokol nato predvideva še dva dogodka – v ponedeljek dopoldne bo novega kralja uradno sprejel parlament, sledil bo sprejem v čast Frederiku, naslednjo nedeljo (21. januarja) pa se bo kraljeva družina udeležila posebnega cerkvenega obreda v katedrali Aarhus.

Margareta leta 1960 med svojim prvim obiskom Grenlandije. Foto: Reuters
Margareta leta 1960 med svojim prvim obiskom Grenlandije. Foto: Reuters

Dostopnost monarha je nenapisan zakon

Celotno dogajanje je sicer znova prebudilo zanimanje širše javnosti za dansko kraljevo družino, ki le redko dobi prostor na naslovnicah svetovnih medijev. Ne povezujejo je namreč z nobenimi večjimi škandali, splošna dostopnost kraljice in njenih potomcev pa sočasno pomeni tudi, da predstavniki sedme sile nimajo interesa, da bi jih čakali v zasedah ali se podili za njimi s fotoaparati.

Prebivalci Københavna tako pravijo, da pogosto vidijo (zdajšnja) kronskega princa in kronsko princeso med kolesarjenjem z otroki, vsi njuni potomci - ob 18-letnem Christianu, ki bo od nedelje prvi v vrsti za prestol, imata še 16-letno Isabello ter 13-letna dvojčka Vincenta in Josephine – obiskujejo javne šole.

Sama dostopnost danskih monarhov je pravzaprav tradicionalna. Uvedel naj bi jo kralj Kristjan V. konec 17. stoletja, ki je bil menda vedno pripravljen poklepetati s podložniki. Dostikrat so do njega pristopili, ko je čakal, da mu konjušnik pripravi konja, zato je to nekako postalo praksa. Dostop do kralja je začel "urejati" konjušnik – in za to posameznikom tudi dobro zaračunal. A tradicija je ostala in od takrat so vsi danski kralji redno sprejemali podložnike in poslušali njihove pritožbe, predloge ipd. Prakso avdienc je uradno uvedel Kristjanov sin, Frederik IV., ki je bil med drugim zaslužen tudi za uvedbo šolanja za vse otroke.

Zadnja Margaretina avdienca je bila v ponedeljek. Foto: Reuters
Zadnja Margaretina avdienca je bila v ponedeljek. Foto: Reuters

Margareta je, kot so zapisali na uradni spletni strani monarhije, ljudi sprejemala vsak drugi ponedeljek, običajno se je na eni avdienci srečala z od 50 do 150 ljudmi, skupno torej okoli 50.000 posameznikov. Za avdienco pri monarhu sicer ni mogoče kar zaprositi, ampak ljudi na sprejem povabijo, običajno pa gre za izstopajoče posameznike, predstavnike organizacij, dobitnike nagrad ali priznanj in podobno.

Na leto "zapravijo" okoli 12 milijonov evrov

K priljubljenosti monarhije pa vsekakor pripomore tudi to, da danska kraljeva družina še zdaleč ni tako zapravljiva (a tudi donosna ne) kot njeni britanski sorodniki. Kot navaja Reuters, je leta 2022 monarhija prejela 88,9 milijona danskih kron javnih sredstev (slabih 12 milijonov evrov), medtem ko je Britance njihova kraljeva družina stala 86,3 milijona funtov oziroma 100 milijonov evrov, torej skoraj desetkrat več.

Margareta bo sicer kljub abdikaciji ostala članica kraljeve družine in bo še naprej nosila tudi naziv kraljica. Če bosta tako njen sin kot vnuk odsotna, ju bo nadomeščala z vsemi pooblastili, so pred nedeljskim velikim dnem razložili v danski kraljevi palači, ob tem pa dodali, da (še danes) velja tudi obratno – kraljico lahko v primeru odsotnosti polnopravno nadomestita kronski princ in princesa, princa Christian in Joachim ter princesa Benedikte.

Ulice danske prestolnice so že okrašene v znak slovesnega dogodka. Foto: Reuters
Ulice danske prestolnice so že okrašene v znak slovesnega dogodka. Foto: Reuters

Poznavalci od novega kralja tako kakšnih drastičnih sprememb ne pričakujejo, saj se je, kot omenjeno, že Margareta trudila ohranjati monarhijo v koraku s časom. Glede na omejene pristojnosti tudi kakšnih političnih pretresov ni pričakovati. A kljub temu bo abdikacija za mnoge velika sprememba. Margareta je bila namreč zanje edina monarhinja, ki so jo poznali.

V Københavnu veselje ob menjavi na kraljevem prestolu