Enajst živilskih podjetij in zadrug iz slovenske Istre, Krasa, Brd, Vipavske in Soške doline je skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS pripravilo kulinarično promocijsko doživetje Po primorsko.
Pokusiti in kupiti je bilo mogoče:
- Mlinotestove testenine in slaščice,
- vina Kleti Brda, Vinakopra in zadruge Vinakras Sežana,
- sire, kefir z D-vitaminom in druge izdelke Mlekarne Planika,
- mesnine tolminske in idrijske zadruge,
- ribje jedi Delamaris in Pivkine izdelke iz perutninskega mesa ter kraški pršut in druge Krasove mesnine,
- sadje iz zadruge Agraria Koper.
Ta podjetja in zadruge navadno obiščejo Ljubljano sredi septembra, ko praznujemo pridružitev Primorske k matični domovini, a ker je letos takrat močno deževalo, so kulinarično doživetje premaknili na oktober.
Enajst živilcev in zadrug s Primorske si od leta 2015 izmenjujejo izkušnje, drug drugemu pomagajo, se v težkih časih bodrijo in v lepših časih iščejo možnosti za sodelovanje.
Z izmenjavo izkušenj drug drugemu pomagajo pri reševanju težav, denimo, z delovno silo in veliko podražitvijo energentov, ki zvišuje proizvodne stroške in jih sili, da tudi sami dvignejo ceno svojim izdelkom.
Primorski živilci in zadruge od države pričakujejo pomoč pri energentih, saj podjetja nadaljnje rasti cen ne bodo več dolgo zdržala. S konkurenčno ceno za energijo bodo podjetja lažje načrtovala poslovanje in naložbe, ohranila delovna mesta in ostala konkurenčna.
Sodelujejo tudi pri prodaji
Živilce in zadruge je v neformalno združenje povezala Anka Lipušček Miklavič, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika iz Kobarida. »V dobrih in slabih časih si izmenjujemo izkušnje, največji dosežek pa je, da drug drugemu pomagamo pri prodaji. V trgovinah vseh 11 podjetij iz združenja Po Primorsko kupci najdejo, kar ponuja vsak od nas. To je dobro tako za kupce kot tudi za kmete in podeželje. Kupci imajo dostop do kakovostne hrane in vina, kmetje pa zagotovilo, da bodo za vse, kar odkupimo od njih, dobili primerno plačilo. Takšna združenja, kjer znamo stopiti prek meja svojih podjetij, so dobrodošla in čas je, da odpremo vrata tudi drugim živilcem na Primorskem, ki rasejo in se razvijajo,« pravi Anka Lipušček Miklavič.
Njen naslednik in novi direktor Mlekarne Planika Miran Božič dodaja, da je »združenje Po primorsko v kriznih časih koristno tudi zato, ker lahko drug drugega pokličemo in se pogovorimo. Vsaka sugestija in nasvet pa sta zanj, ki je nov na čelu mlekarne, toliko bolj dragocena«.
Z regijskim povezovanjem si zmanjšajo tveganja, ki nastajajo zaradi globalizacije
Povezovanje postaja vse bolj pomembno za ohranitev zdravega podeželja, kmetijstva in gospodarstva ter domačih blagovnih znamk. "Člani združenja Po primorsko si delimo enake cilje. Vsi smo zavezani h kakovosti, ohraniti želimo slovensko kmetijstvo, živilsko industrijo in delovna mesta," razlaga Matic Majcenovič, član uprave Mlinotesta.
»Leta 1867 je Mlinotest začel svojo pot, preživel je dve svetovni vojni in ni obstal niti za en dan. Preživel bo tudi zdaj, je pa res, da so pred energetsko intenzivnimi podjetji, kot je naše, težki časi. Z regijskimi povezavami si lahko zmanjšamo tveganja, ki nastajajo kot posledica globalizacije,« dodaja Majcenovič.
Nastop pod skupno blagovno znamko
Marjan Colja, direktor zadružne kleti Vinakras Sežana, omenja naslednji možen korak: »Povezovanje bi lahko nadgradili s tem, da bi vse, kar vsak od nas ponuja, tržili pod skupno blagovno znamko Po primorsko«. Klet Vinakras odkupuje grozdje s celega Krasa, ohranja kmetijstvo na Krasu in ustvarja pogoje za turizem. V svoji kleti skušajo skozi turizem prodati čim več vina.
Trajnostno kmetovanje in lokalna pridelava hrane
»Naši predniki so pripojili primorsko zemljo k domovini, mi pa ji lahko največje spoštovanje izkažemo s tem, da jo na pravi način obdelujemo in na pravi način zadržimo ljudi, da bodo ostali in živeli na tej zemlji. Kako pomembno je doma imeti delovna mesta in lokalno pridelano hrano, se je potrdilo med covidno krizo, ko so zadruge oskrbele podeželje s hrano in najnujnejšimi izdelki … Če izgine le del od več kot 850 kmetij na Primorskem, ki so povezane v zadruge in sodelujejo z lokalnimi živilci, bo Primorska močno drugačna,« pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.
Zadnji dve covidni leti je Klet Brda prestala bolje, kot so pričakovali. Reševali so jih tuji trgi, kjer prodajajo vino višje kakovosti in z višjo dodano vrednostjo. »Naši najbolj zvesti kupci iz tujine so tisti, ki smo jih v preteklih 15 leti pripeljali v Slovenijo, jim pokazali kulturno krajino in enogastronomijo,« dodaja Peršolja.
Najboljša hrana in vino s Primorske
»Zadruge in živilska podjetja v združenju Po Primorsko predstavljajo najboljše vino in hrano iz cele regije. To nam bo v prihodnje olajšalo nastop na trgu,« je prepričana Tina Podobnik, direktorica Kmetijsko-gozdarske zadruge Idrija. Zadruga sodeluje s 150 kmetijami na območju Cerkljansko-Idrijskega hribovja. Letno odkupijo približno 1.300 glav goveje živine in okoli 800 jagnjet, imajo svojo klavnico in butično predelavo mesa. Navadno odkupijo približno štiri milijone litrov mleka na leto, zaradi suše pa bo letos ta številka malo nižja.
Brez mladih kmetov ni prehranske varnosti
Tudi zadruga Agraria Koper, ki med zadrugami v Sloveniji odkupi največ sadja in zelenjave, združuje 150 kmetij. Od tega je slabih 60 kmetij iz slovenske Istre, druge pa prihajajo iz drugih koncev Primorske in Krasa. »Tudi mi občutimo energetsko krizo in vidimo, da kmetom primanjkuje semen in gnojila za novo sezono. Težava je tudi, da veliko zelenjadarskih in sadjarskih kmetij nima mladega naslednika. Brez mladih kmetov ne bo prehranske varnosti,« opozarja Patricija Pirnat iz koprske zadruge.
Skupaj so bolj glasni in slišani
»Tudi klet Vinakoper spodbuja povezovanje, sploh glede na to, da se bodo razmere za poslovanje še zaostrile. Združenje Po Primorsko je dobra osnova, da se glas vseh sodelujočih podjetij bolj sliši,« dodaja Miloš Katič, pomočnik direktorja kleti Vinakoper, ki je najbolj znana po malvaziji in refošku.
Zaposlujejo domačo delovno silo
»Čeprav se člani združenja Po primorsko ukvarjamo z različnimi dejavnostmi, nas povezuje želja po ohranjanju tradicije in lokalne pridelave hrane, ki je s korono pridobila na pomenu. Kot veliki zaposlovalci domače delovne sile tudi širimo in ohranjamo domače znanje. Vsa podjetja in zadruge v združenju Po primorsko so delovno intenzivna, pesti nas tudi pomanjkanje delovne sile. Zaposlene iščemo tudi na območju nekdanje Jugoslavije in celo širše. Res pa je, da nam domači zaposleni iz lokalnega okolja pomenijo največ,« poudarja Aleksander Debevec iz skupine Pivka-Delamaris.
Pomagajo kmetom, da boljše živijo
»V združenju Po Primorsko sodelujejo zadruge, ki so v lasti kmetov, podjetja v lasti zadrug in podjetja s slovenskimi lastniki. Zdi se mi, da je tudi domače lastništvo eden od razlogov, da smo Primorci dobro povezani in da tudi težave lažje premagujemo skupaj. Skupaj se razvijamo, da bomo boljše živeli in da bodo tudi kmetje, od katerih odkupujemo pridelke in živino po korektni ceni, boljše živeli,« izpostavlja Niko Maver, direktor Kmetijske zadruge Tolmin. Ta se je pred 30 leti na novo organizirala, zadružništvo na Tolminskem pa ima že več kot stoletno tradicijo.
Pritiski na zvišanje plač
»Člane združenja Po primorsko povezuje prijateljstvo, sodelujemo pri trženju in promociji, smo pomembni oskrbovalci domačega trga in preživljamo družine, ki delajo v naših podjetjih. Poleg energetske krize, inflacije in visokih stroškov občutimo tudi pritiske na dvig plač. Naši zaposleni bodo zaradi višjih cen morali dobiti višje plače. Živilska industrija ne zmore več sama nositi teh bremen, zdaj potrebuje pomoč države,« poudarja Borut Volk, direktor nabave in prokurist Krasa iz Šepulj. Podjetje je v lasti skupine Jata Emone, so v procesu finančne konsolidacije. Lani so dosegli rekordno velike prihodke, vlagajo v opremo v proizvodnji in v informatiko, da bodo izboljšali sledljivost procesov. Niso le proizvajalec pršutov in kraških mesnin, temveč tudi pečenega in kuhanega pršuta, salam in mortadele.
