Kdo bo na čelu SD-ja nasledil Tanjo Fajon? Foto: BoBo/Igor Kupljenik
Kdo bo na čelu SD-ja nasledil Tanjo Fajon? Foto: BoBo/Igor Kupljenik

Predsednik vlade Robert Golob po poročanju TV Slovenija želi, da morajo biti prvaki vseh treh koalicijskih strank del ministrske ekipe. To sicer ni zapisano v koalicijski pogodbi. Gre za željo premierja, ki si po lastnih besedah ne more predstavljati, da predsednik druge največje koalicijske stranke ne bi bil član njegove vlade.

Tako je bilo že pri Levici, ko je Luko Mesca na čelu stranke nasledila Asta Vrečko. Mesec je tedaj sicer ostal podpredsednik vlade, premier ni vztrajal pri njegovi zamenjavi, saj sta bila oba člana vlade – Mesec kot minister za delo in Asta Vrečko kot ministrica za kulturo.

Pri SD-ju pa je težava večja: nobeden izmed treh kandidatov, ki se potegujejo za mesto predsednika stranke, namreč ni član vlade. Ob tem vsi trije tudi vztrajajo, da bodo, če bodo prevzeli stranko, ostali na svojih trenutnih funkcijah: Jani Prednik si želi ostati poslanec in vodja poslanske skupine, Milan Brglez evropski poslanec, Tadej Beočanin pa župan Ajdovščine.

Sorodna novica Tanja Fajon: Upam, da ostajam zunanja ministrica

Omenjeni kandidati so že doslej v izjavah zavrnili možnost menjave v obstoječi ministrski ekipi stranke, ki ji skladno s koalicijskim razrezom izpred dveh let pripadajo štirje resorji, in sicer ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Vsi trije so tudi zatrdili, da nameravajo svoje dosedanje funkcije opravljati, tudi če bodo izvoljeni na predsedniško mesto SD-ja.

V SD-ju poudarjajo, da predsednik vlade doslej z njimi o tem ni govoril, o morebitnih odprtih koalicijskih vprašanjih pa se bodo lahko premier in koalicijski partnerji za skupno mizo pogovorili po izvolitvi novega vodstva.

Tanja Fajon: SD je korekten in odgovoren partner

"Ministra in ministrici iz vrst SD-ja svoje delo v vladi opravljamo dobro, v skladu s skupnimi koalicijskimi cilji," je v odzivu za STA zapisala odhajajoča predsednica SD-ja Tanja Fajon in dodala, da je SD korektna in odgovorna koalicijska partnerica. Opozorila pa je, da organizacija in vodenje stranke zadevata stranko samo, ne pa koalicijskih dogovorov in dinamike. Na kongresu bodo delegati izvolili novo vodstvo in organe stranke, delo v koaliciji pa ni vsebina, o kateri bo odločal kongres, je dodala Fajon. "Pričakujem, da bosta koalicijski partnerici odločitve in procese v SD-ju spoštovali," je še poudarila. Prav tako pričakuje, da jim bo prisluhnil tudi predsednik vlade.

"Stara in izkušena stranka"

Verjamem, da premier ve, da smo Socialni demokrati samostojna in avtonomna stranka in se kot takšna o svojih vsebinskih in kadrovskih zadevah odločamo sami.

Prednik

Podobno odgovarja tudi Prednik, edini izmed kandidatov za vodenje SD-ja, ki je doslej kot vodja poslanske skupine sodeloval na koalicijskih usklajevanjih. Dejstvo, da novi vodja SD-ja po vsej verjetnosti ne bo sedel v vladnih vrstah, po njegovem mnenju ne bi smelo biti težava. "Pričakujem, da se koalicija in vlada posvetita vsebinskim zadevam in ne toliko kadrovskim vprašanjem," je dejal v izjavi za medije. Izrazil je še pričakovanje, da se bo premier takoj po kongresu sestal z novim vodstvom stranke.

Obenem je tudi Prednik opozoril, da je SD "stara in izkušena stranka", samostojna in avtonomna, zato se o svojih tako vsebinskih kot kadrovskih vprašanjih odločajo sami. "Ne pustimo, da bi se kdo vmešaval v odločitve stranke. Prihodnjo soboto imamo kongres, nikakor pa se na kongresu ne bomo pogovarjali o tem, kdo bo v vladi," je dodal. Kot je še ocenil, ministri SD-ja delajo dobro in zato sam ne vidi razloga, da bi kateri izmed njih končal svoje delo.

Sorodna novica Tanja Fajon se umika s čela SD-ja, v boj za njen stolček Beočanin, Brglez in Prednik

Podobno kot Prednik tudi ajdovski župan Tadej Beočanin ne pričakuje menjav ministrske ekipe SD-ja in tudi sam se v primeru izvolitve na položaj predsednika SD-ja ne namerava odpovedati županovanju. Funkcijo župana namerava opravljati nepoklicno in poudarja nezdružljivost z delom v vladi, imenovanje posameznih ministrov na podpredsedniško mesto v vladi pa je domena premierja. "Če bodo nastala kakršna koli nesoglasja, pričakujem, da jih bo vodstvo SD-ja reševalo s predsednikom vlade po volitvah, in sicer proč od medijskih žarometov."

Kratek pisen odziv je poslal tudi evroposlanec Milan Brglez, ki je zapisal, da se osredinja na vrnitev SD-ja h koreninam in po izvolitvi načrtuje srečanje z vsemi vodilnimi politiki v državi, da bi jim predstavil svojo vizijo prihodnjega sodelovanja. "Ko bom izvoljen za predsednika SD-ja, imam v načrtu srečanja z vsemi vodilnimi politiki v Sloveniji, saj jim želim predstaviti svojo vizijo našega prihodnjega sodelovanja," je še navedel. Pretekli teden je sicer v izjavi za STA dejal, da si ne predstavlja, "da je možno v tem trenutku, ko se je treba posvetiti stranki", posvetiti tudi vodenju ministrstva.

Politolog Miro Haček. Foto: BoBo
Politolog Miro Haček. Foto: BoBo

Politolog Haček: SD lahko premisli tudi o vztrajanju v koaliciji do konca mandata

"Mislim, da je treba pogledati koalicijsko pogodbo, v njej ni zapisano, da morajo koalicijski partnerji predsednika stranke imenovati za ministra. Stranka mora tukaj v ospredju imeti svoj interes po notranji prenovi, po lastni organizacijski shemi in ne toliko položaj znotraj koalicije," je za Prvi Golobovo pričakovanje, da bo novi predsednik SD-ja vstopil v vlado, komentiral politolog Miro Haček s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

SD bo sicer listo sestavil šele po volilnem kongresu 13. aprila, Haček pa pravi, da lahko stranka premisli tudi o tem, ali do konca mandata vztrajati v koaliciji.