Podelili so jih danes na slovesnosti ob 17. uri v dvorani Ministrstva za kulturo.

Društvo želi z nagradami opozoriti na pomemben prispevek filmskih in televizijskih prevajalcev k razvoju prevajalske stroke in jezikovne kulture na Slovenskem. Delo društvene komisije za nagrade in priznanja sta predstavili predsednica komisije za nagrade Dušanka Zabukovec in predsednica DSFTP-ja Jerca Kos.

Nives Vidrih je bila vedno zavzeta bralka, pravijo pri DSFTP. Spomni se, da si je knjige izposojala tudi pri knjižničarju in pisatelju Danetu Zajcu. Prek knjig in zgodb se je navdušila nad češko literaturo in se tako vedno bolj podajala v prevajalstvo. Večina bralcev – tako knjig kot podnapisov – jo najbolje pozna po njenih književnih prevodih, ki se jih je do zdaj nabralo že več kot 70. Foto: Boštjan Pucelj/Založba Goga
Nives Vidrih je bila vedno zavzeta bralka, pravijo pri DSFTP. Spomni se, da si je knjige izposojala tudi pri knjižničarju in pisatelju Danetu Zajcu. Prek knjig in zgodb se je navdušila nad češko literaturo in se tako vedno bolj podajala v prevajalstvo. Večina bralcev – tako knjig kot podnapisov – jo najbolje pozna po njenih književnih prevodih, ki se jih je do zdaj nabralo že več kot 70. Foto: Boštjan Pucelj/Založba Goga

Dragocen prispevek k jezikovni kulturi
Filmska in književna prevajalka iz češčine in slovaščine Nives Vidrih je nagrado za življenjsko delo DSFTP prejela za svoj obsežni in kakovostni opus televizijskih in filmskih prevodov ter za dragocen prispevek k jezikovni kulturi na področju medijskega prevajanja.

"Prevajalci smo posredniki in interpreti, sicer veliko manj znani, slavni in dobro plačani kot recimo gledališki ali filmski igralci, ki so ravno tako interpreti, vendar zelo na očeh javnosti," pravi nagrajenka, ki meni, da mora imeti "dober prevajalec za sabo dolgo bralsko kilometrino in literarni, torej umetniški čut, da se zna vživeti v miselnost in slog različnih avtorjev – se tako rekoč preseliti v avtorjevo glavo – da lahko to ustrezno prestavi v svoj jezik". O prevajanju za film in televizijo pa pravi, da si je "vedno prizadevala slediti izvirniku in ustrezno prenesti njegove jezikovne in stilistične ravni. In ohranjati živost dialogov. Trudila sem se za bolj sproščen jezik, po potrebi tudi z nakazano pogovornostjo, predvsem pri izbiri besedja".

Ker je Nives Vidrih tako priznana in ugledna književna prevajalka, pravzaprav redki pomislijo na drugo obsežno področje njenega prevodnega delovanja – filmske prevode, predvsem za Televizijo Slovenija, občasno tudi za Slovensko kinoteko, opisujejo pri društvu. "V resnici je bila najprej filmska prevajalka, hkrati tudi zelo skrbna in natančna lektorica." Prevajala je gledališke in lutkovne igre, prevedla skoraj 30 radijskih iger, pisala radijske literarne oddaje o češki književnosti, prevajala je risanke, podpisala pa se je tudi pod prevode okoli 300 filmov in televizijskih nadaljevank.

Za književno prevajanje je leta 2009 prejela tudi najvišje stanovsko priznanje na tem področju, Sovretovo nagrado za prevod romana Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Pravi, da je tudi sicer Hrabal njen najljubši avtor.

Šest žanrskih nagrad za dosežke
V DSFTP-ju so podelili tudi šest žanrskih nagrad za dosežke na ožjih strokovnih področjih. Daša Perme Jurjavčič je nagrado DSFTP prejela za prevod igrane nadaljevanke Genialna prijateljica, ki se ga je po navedbah DSFTP-ja lotila z veliko odgovornostjo in slovenskemu prevodu vdahnila ravno pravšnji odmerek neapeljske pristnosti in barvitosti dialogov. "V prevod je skoraj neopazno vtkala jezikovne prvine, ki nakazujejo razliko med knjižnim jezikom in narečnim govorom, ob tem pa ves čas ostajala v mejah jezikovne norme," so navedli.

Sorodna novica Genialna prijateljica: spomenik prijateljstvu in močnim ženskam

Za prevod igranega filma Nora vojna bratov Marx je letošnjo nagrado DSFTP prejel Martin Medved, Dušan Gorše pa za prevod dokumentarne oddaje s področja družboslovja Pearl Harbor – svet v ognju.

Medvedov sodobni prevod politične satire iz leta 1933 Nore vojne bratov Marx je "od prve velike začetnice do zadnje rime jezikovno pester, prepleten s pristnimi slovenskimi frazemi, metrično pravilnimi verzi in izvirnimi rimami ter besednimi igrami, ki odlično povzemajo ton in barvo izvirnika ter slovenskemu gledalcu poleg izjemnega komičnega doživetja ponujajo tudi pristno in bogato jezikovno izkušnjo", so utemeljili pri DSFTP-ju.

Dušan Gorše se je v prevodu dvodelne ameriške dokumentarne miniserije "izkazal z odličnim poznavanjem zgodovine, družbenih razmer v svetu, geostrateških interesov vpletenih držav, vojaške taktike in takratne oborožitve".

Za prevod dokumentarne oddaje s področja naravoslovja je društvo nagradilo Polono Mertelj, in sicer za prevod francosko-japonske dokumentarne oddaje Telo: čudesa notranjih družbenih omrežij, ki jo je prevedla "terminološko natančno, toda dovolj poljudno, da je delovanje človeških možganov približala gledalcem v jasnem, strokovno brezhibnem in obenem razumljivem ter privlačnem prevodu", so zapisali v utemeljitvi.

Nataša Hrovat je prejela nagrado za prevod flamske mladinske nadaljevanke Kapucar, ki je "slovenski prevod izvrstno prilagodila mlademu občinstvu in ga mojstrsko uravnotežila z ravno pravšnjo mero mladostniškega izrazja, da prevod nikdar ne izzveni papirnato, ob tem pa se je ves čas držala knjižne jezikovne norme".

Podelitev nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev