Nov način obračunavanja omrežnine elektrike bo zvišal stroške vsem proizvodnim podjetjem, še najbolj pa tistim, ki se ne bodo znala prilagoditi. Mnoga podjetja že računajo povišanje stroškov omrežnine, vse od 20 pa tja do 350 odstotkov – po naših izračunih te številke držijo. Vsak GWh energije naj bi se energetsko intenzivnemu podjetju brez kakršnekoli spremembe poslovanja, samo iz omrežnine, podražil za več tisoč evrov.
Ključ do uspeha ni le pametnejše upravljanje z energijo, temveč tudi pametnejše upravljanje proizvodnje.
Izmensko delo sega v sedemnajsto stoletje, v čas prve industrijske revolucije. Takrat so stroji človeku omogočili delo 24 ur na dan, saj ni bilo omejeno več na ure z dnevno svetlobo. Ta pogoj je narekoval delo več tisočletij poprej, ker je takšen naravni ritem tako ljudi kot živali, ki so obdelovali polja. Že zdavnaj smo zamenjali konje s parnimi turbinami in nato z računalniki, »naravni« delovni dan pa ostaja.
Dvig omrežnine v najbolj obremenjenih delih dneva
Tudi v podjetjih z izmenskim delom, kjer to lahko poteka 24 ur na dan, ne glede na letni čas ali dan v tednu, se jutranja izmena praviloma začenja med šesto in osmo uro zjutraj. Teh podjetij je dovolj, da njihov sočasni zagon energetsko intenzivnih strojev v jutranjih urah povzroči stres na prenosnem omrežju. Te težave z obremenitvijo Agencija za energijo naslavlja z dvigom omrežnine v statistično najbolj obremenjenih delih dneva.
Vir: ELES
V novem tarifnem sistemu, ki bo začel veljati julija letos, najvišja dnevna tarifa nastopi že ob 7:00. To pomeni, da je energetsko intenzivno proizvodnjo smotrno začeti že pred tem, še bolje pred 6:00, v času najnižje dnevne tarife. Preprost izračun tako pokaže, da je energetsko idealen termin osem urne dopoldanske izmene med 5:00 in 13:00. A zgodba se tu ne zaključi.
Zakon o delovnih razmerjih pravi, da se delo pred šesto uro zjutraj smatra za nočno delo in mora biti kot tako tudi plačano. Posledično se na račun morebitnih prihrankov pri računu za elektriko dvignejo stroški dela. To je sicer zaradi nekolikšnega dviga plač ob pozitivni ničli stroškov podjetja še vedno boljše v primerjavi s prejšnjo strukturo stroškov, vendar pod črto ne ustvari nobenega prihranka.
Asinhron zagon proizvodnje
Če proizvodnja to dopušča, je potencialna rešitev še ena: asinhron zagon proizvodnje. Ko se zagonske konice več strojev naenkrat prekrivajo, je njihova skupna moč najvišja. Ker se obračunska moč avtomatsko izračuna na podlagi treh najvišjih mesečnih konic znotraj bloka, te nesorazmerno vplivajo na omrežnino. Če teh strojev torej ne zaženemo sočasno, se zagonske konice razporedijo, kar zniža tudi povprečno najvišjo konico in z njo obračunsko moč.
Analize kažejo, da lahko že z manjšimi prilagoditvami zagona večjih naprav ustvarimo precejšen učinek na skupno konico in tako obračunsko moč. V spodnjem primeru z razporeditvijo zagona treh naprav najvišjo konico znižamo z 96 kW na 70 kW, kar je, ob predpostavki, da se delovni dnevi med seboj bistveno ne razlikujejo, 27-odstotno znižanje obračunske moči v tem obdobju.
Že s tem majhnim manevrom je opazovani proizvodni proces samo pri omrežnini za moč (za odjemno skupino 1) prihranil okrog 140 evrov – lahko si predstavljate, kako lahko avtomatizirani sistem, ki upravlja s celotno tovarno, te prihranke dramatično poveča.
Vir: INEA d.o.o.
Povezovanje aktivnega odjema energije s planiranjem proizvodnje
Učinkovito planiranje in razporejanje proizvodnje je ključno za učinkovito rabo energije. Brez sistema, ki bi bil sposoben upoštevati tako energetske kot proizvodne parametre in iz njih avtomatsko sestaviti najboljšo možno razporeditev, je tudi učinkovita raba energije močno otežena – zaenkrat še brez omembe prihajajočih dinamičnih tarif.
Rešitev je v povezavi dveh sistemov, kar omogoča izboljšavo obeh procesov v primerjavi z ločenim delovanjem:
- sistem za industrijski energetski management z aktivnim odjemom (kot je inGenious Flex)
- sistem za planiranje in razporejanje proizvodnje (kot je Opcenter APS)
Sistem za aktivni odjem, ki razpored proizvodnih operacij prejema naravnost iz planiranja proizvodnje, lahko avtomatsko nastavi urnike odjema tako, da minimalno vpliva na proizvodnjo. S tem zmanjšamo tudi možnost človeške napake, saj sistema komunicirata samodejno in avtonomno.
Prav tako lahko sistem za načrtovanje proizvodnje kot parameter upošteva ceno energije. S tem poskrbi, da že pred začetkom izvajanja razporedi proizvodnjo tako, da prepreči visoke konice, proizvodnja pa v največji možni meri poteka v nižji tarifi. Napovedi cene in porabe energije, ki jih sistem za aktivni odjem generira in poroča planiranju proizvodnje, pripomorejo k čim bolje prilagojenemu urniku proizvodnje.
Kdaj naj uvedemo sistem za energetski management?
Čeprav je Agencija za energijo že dvakrat prestavila datum uvedbe novega tarifnega sistema, pa je po najnovejših informacijah pričakovati, da bo ta vseeno stopil v veljavo 1. julija letos. To ne pomeni, da morate o tem razmišljati šele takrat – prav nasprotno to pomeni, da ste prvi vlak že zamudili.
Če nameravate kljub temu čakati, da vas zadane prvi račun za elektriko, pa naj spomnimo, da so dolgoročni cilj regulatorjev dinamične tarife, ki bodo spreminjale omrežnino iz ure v uro glede na obremenjenost omrežja. Takrat bo ročno upravljanje zagotovo postalo nemogoče.
Najboljša rešitev je tista, ki je prilagojena proizvodnji, zato produkt, ki bi ga lahko kupili 30. junija in bi takoj začel ustvarjati prihranke, ne obstaja. Brez avtomatiziranega sistema za upravljanje energije vas bodo stroški presenetili, zato je ključno, da se avtomatizacije lotite čim prej.
