Vse bolj pogosto je slišati, da se Slovenci preveč vozimo z osebnimi avtomobili in da bi morali več uporabljati javna prevozna sredstva. V Ljubljani in morda še kakšnem večjem mestu je potovanje z avtobusom lahko smiselno, v nekaterih delih države pa to meji na mazohizem.
Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje. Obsega občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija. Od vzhoda proti zahodu, torej od skrajnega vzhodnega konca hrastniške do skrajne zahodne točke litijske občine, je manj kot 40 kilometrov zračne linije.
Prav na relaciji med Zidanim Mostom, ki stoji na meji med Zasavjem in Posavjem, in Litijo so nedavne poplave uničile precej železniške infrastrukture, kar je botrovalo nadomestnim avtobusnim prevozom.
Skromne so tudi povezave med občinami, kar nazorno kaže primer potovanja z Dola pri Hrastniku do Izlak, te ležijo na severnem delu občine Zagorje. Gre torej za relacijo, ki ne vodi od enega konca regije na drugega, ampak za precej krajšo razdaljo.
Trije prestopi in čakanje
Z javnim avtobusnim prevozom boste pot na Dolu začeli ob 12.57. Čez predvidoma deset minut boste dosegli zgolj nekaj kilometrov oddaljeno postajo ob hrastniškem rudniku, prvič prestopili in morali počakati nekaj minut.
Nato sledi pot na drugo stran hriba v Trbovlje, skozi mesto, do postajališča ob nekdanji tovarni Iskra. Za to boste potrebovali okrog pol ure. Sledi drugi prestop in spet nekaj čakanja na nadaljevanje poti.
Avtobus vas bo nato v obratni smeri spet popeljal skozi Trbovlje in spet ustavil na desetih lokalnih postajališčih, preden bo začel peljati po hribu, ki vodi v Zagorje, do tamkajšnje glavne avtobusne postaje. Za to pot boste potrebovali slabe pol ure.
Potreben bo še en prestop in še skoraj pol ure čakanja, da se odpravite na zadnji del poti. Pot od Zagorja do Izlak bo znesla še dobrih deset minut.
Na Dolu pri Hrastniku ste torej vstopili na avtobus ob 12.57, v 22 kilometrov oddaljene Izlake ste prispeli ob 15.06, v kolikor avtobus ni imel nobene zamude.
Na Izlakah stoji Dom starejših občanov (DSO) Izlake, kjer domujejo upokojenci z različnih koncev Zasavja. Opisano potovanje tako ni tuje mnogim svojcem tamkajšnjih stanovalcev.
Več kot tretjini ni na voljo
Slovenski državni statistični urad je pred svetovnim dnevom trajnostnega prometa objavil, da se je povprečna zasedenost osebnih avtomobilov zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika. Med uporabniki sopotništva se je pogostost uporabe tega zmanjšala za 16 odstotkov.
Največ prebivalcev (38 odstotkov), ki na poti v šolo niso uporabili javnega prevoza, jih je kot razlog navedlo, da bi za takšno pot porabili preveč časa.
Med prebivalci, ki za pot na delo niso uporabili javnega prevoza, pa jih je več kot tretjina (36 odstotkov) kot razlog navedla, da javni prevoz v času njihovega odhoda oz. vrnitve ni bil na voljo.
dezurni@styria-media.si
Jaz se samo čudim, da na tem podeželju sploh še kdo živi in da niso vsi šli v Ljubljano in druga večja mesta. Na zahodu večina ljudi živi v mestih, ne na podeželju, pri nas pa kljub mačehovskemu odnosu države… ...prikaži več do podeželja že najmanj od 1945 ljudje še kar vztrajajo...
Če bi šel peš bi rabil kakšne 4 ure...Torej rek, da se bolje slabo peljati, kot dobro peš hoditi, vseeno velja, ha, ha, ha...
Ja nekje avtobusa pa preprosto skoraj ni,ne moreš prav nikamor in to je še slabše