»Skuhaj si žajbljev čajček, pa te bo grlo takoj nehalo boleti!« »Pogrej si domačo piščančjo juho, ta ti bo takoj pregnala vročino.« »Potrebuješ močan smuti iz zelenih sestavin in veliko limone, pa boš takoj bolje.«
Tako nekako se pogosto glasijo dobronamerni nasveti vseh okrog nas, ko se nas v hladnih zimskih dneh loti neželen prehlad.
Teh je, še posebej po napornih praznikih, ko veliko časa preživimo v družbi ljudi in si z rokovanjem ter objemanjem izmenjamo viruse vseh vrst, še prav posebej veliko.
Resnica ali mit?
Toda ali ima domača hrana v boju proti bolezni sploh kak učinek ali gre le za mite, ki se jih zaradi navade radi držimo? Prav v to tematiko so se nedavno poglobili na National Geographic, kjer pa so poudarili predvsem, da je potrebno med boleznijo poslušati svoje telo – če nam to narekuje, da ni lačno, bo vsaka domača hrana, naj bo v očeh naših bližnjih še tako zdrava, povsem odveč.
Vseeno pa strokovnjaki za prehrano za National Geographic poudarijo, da je med boleznijo pomembno, da v svoje telo poskusimo vnesti dovolj tekočine ter vseh potrebnih hranil – beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov. Uravnotežena prehrana je pri tem ključ.
Radi bi jedli, pa nimamo apetita ...
Toda kaj, ko med boleznijo pogosto nimamo apetita … Strokovnjaki razložijo tudi ta fenomen, ki ga je mogoče pojasniti skozi evolucijo. V preteklosti je namreč pridobivanje hrane med boleznijo pomenilo izpostavljanje oslabljenega telesa srečanju s plenilci.
Hkrati je iskanje hrane je pomenilo tudi večjo porabo energije, kar je še dodatno negativno prispevalo k zdravljenju telesa. Danes, v času dostave hrane na dom, je strah pred plenilci ter pretiranim naprezanjem odveč, toda evolucijski mehanizmi v naših telesih še vedno ostajajo ...
Sklep? Ne, piščančja juha sama po sebi ne bo pozdravila vašega prehlada, toda vašemu telesu bo skupaj z drugimi obroki zagotovila potrebno energijo in hranila, ki jih med boleznijo potrebuje za okrevanje.
