Po več zdravnikih vajeti zdravstvenega resorja prevzema Valentina Prevolnik Rupel – ekonomistka in poznavalka slovenskega zdravstvenega sistema. Namesto reforme, ki bi zdravstveni sistem postavila na glavo, napoveduje premišljeno iskanje rešitev in sprememb. Prepričana je, da bo zdravstveni sistem po koncu njenega mandata vsaj nekoliko boljši.

Prevolnikova je v javnosti manj znana

Prevolnik Rupel vodenje zdravstvenega ministrstva prevzema potem, ko je po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana resor tri mesece začasno vodil premier Robert Golob. Prav on ji je pred tremi meseci zaupal že mandat državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, pa tudi mesto v strateškem svetu za zdravstvo, ki ga je ustanovil. Kandidatko zato dobro pozna in ji zaupa, obljublja pa ji tudi močno podporo, vsaj toliko močno, kot jo je imel na začetku mandata njen predhodnik Danijel Bešič Loredan.

Prevolnikova je rojena 26. marca 1971, njen koroški naglas pa izdaja, da prihaja iz Mislinje. Ima družino, v prostem času pa rada bere knjige, hodi v hribe in potuje.

Medtem ko je bil Bešič Loredan zdravnik, v javnosti poznan zaradi odkritih kritik prejšnjih ministrov in zlasti javnega zdravstvenega sistema, je 52-letna Prevolnikova v širši javnosti manj znana, po izobrazbi pa je ekonomistka. Leta 2008 je doktorirala na ljubljanski ekonomski fakulteti z naslovom Vpliv kvalitete življenja na postavljanje prioritet in na učinkovitost alokacije sredstev v zdravstvu, piše v njenem življenjepisu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva za zdravje.

Pred opravljanjem funkcije državne sekretarke je delovala kot raziskovalka in znanstvena svetnica na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, kjer se je ukvarjala s področjem zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Delala je že kot svetovalka ministra za zdravje

V preteklosti je že delala tudi kot svetovalka ministra za zdravje, in sicer pri ministru Dorjanu Marušiču, ter kot svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato ima poleg teoretičnih znanj tudi vpogled v razvoj zdravstvenega sistema v preteklosti pa tudi v oblikovanje zdravstvenih politik.

V zadnjih letih se je ukvarjala predvsem s področjem merjenja izidov zdravljenja in definiranjem kazalnikov kakovosti ter na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave, njeno širše področje delovanja pa je financiranje zdravstvenega varstva in zdravstveno zavarovanje ter vrednotenje zdravstvenih tehnologij.

V prvi izjavi njene kandidature je povedala, da je bila odločitev za prevzem vajeti zdravstvenega resorja težka, saj je drugače sprejeti celoten mandat kot ga prevzeti na sredini. Po temeljitem premisleku in pogovoru z najbližjimi in s sodelavci pa je prepričana, da lahko v dveh letih in pol nekaj dosežejo.

Med prioritetami si je zadala dostopnost, kakovost, neopredeljene in košarico pravic, je povedala na ponedeljkovi predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo, ki jo je ob podpori koalicije uspešno prestala.

Napoveduje sprejem več zakonov, ki naj bi urejali prioritetne vsebine

Prevolnik Rupel napoveduje sprejem več zakonov, vsi pa bodo po njenih besedah urejali prioritetne vsebine, torej dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev. Poudarila je, da se dostopnost ureja na več nivojih in v več zakonskih in podzakonskih aktih. “Vseh se bomo lotili celovito, tako da govorimo o uvajanju postopnih sprememb, po korakih, v sodelovanju z vsemi deležniki, ki bodo celovito uredili sistem zdravstvenega varstva,” je prepričana.

Interventni zakon, sprejet v času ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je omogočil plačevanje vseh opravljenih storitev v javni mreži, je bil pri različnih zdravstvenih storitvah različno uspešen, je ocenila. V prihodnje bodo spodbujali predvsem prve preglede, saj “ti pacienta potegnejo v sistem”.

Velik pomen daje kakovosti, kjer napoveduje ustanovitev neodvisne agencije za kakovost. Ob tem opozarja, da v Sloveniji ne vemo, kakšne so razlike v izidih zdravljenja med zdravstvenimi izvajalci, saj tega ne merimo. Ukrepe glede oseb brez izbranega osebnega zdravnika bi bilo treba po njenem prepričanju prilagajati posamezni občini, saj je stanje med občinami različno.

Zelo je odmevala tudi njena napoved, da bo treba prevetriti košarico pravic. A ob tem Prevolnik Rupel pojasnjuje, da bo treba ob preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek razmisliti, ali želimo nekatere nenujne storitve, denimo nenujne reševalne prevoze, kriti v enaki meri, “varčevati” pa denimo pri kardioloških pregledih.

Dejstvo, da ni zdravnica, ji mnogi štejejo v dobro

Sicer pa so bili prvi odzivi deležnikov na premierjevo izbiro Prevolnik Ruplove za novo ministrico v glavnem pozitivni. Dejstvo, da ni zdravnica, ji mnogi štejejo v dobro, prav tako ji priznavajo strokovne kompetence pri poznavanju sistema. Na vprašanje o njenih pogajalskih sposobnostih, ki jih utegne potrebovati že kmalu, če bi zdravniški sindikat po novem letu znova zaostril svoje zahteve do vlade, pa je premier Golob v nedavnem pogovoru za STA izpostavil njeno umirjenost, s katero, kot je prepričan, bo lahko razelektrila morebitne napetosti, tudi ko gre za pogovore s sindikati.

STA