V nekdanji pekarni Klasje v Velenju se na 400 kvadratnih metrih uspešno razvija Graska, ki pod blagovno znamko Grashka razvija veganske delikatese po tradicionalnih metodah ter brez dodanih sintetičnih arom, kokosovih olj ali modificiranega škroba.
Pred tremi leti ustanovljeno Grasko vodi Martin Rojnik, podjetje, ki zaposluje sedem sodelavcev, pa nosi ime po Graški Gori, kjer imajo domačo kmetijo, katere prevzemnik je Martin. Vodilo članov ekipe Graske je ustvariti odgovoren prehranski sistem, ki pomaga ohranjati okolje, živali in zdravje ljudi.
Za svoje izdelke uporabljajo naravno odporne pridelke, kot so konoplja, ajda, čičerka in gobe, saj dobro uspevajo v celinski Evropi in so odporni proti vse hujšim podnebnim spremembam. Sestavine za svoje izdelke kupujejo neposredno na ekoloških in regenerativnih kmetijah v širši regiji.
»Verjamemo, da nas lahko odgovoren prehranski sistem reši. Zato ustvarjamo model, s katerim bomo to dokazali,« pravi Martin Rojnik. Ne obračajo se le na vegane in vegetarijance. Največjo priložnost vidijo v vsejedcih, ki želijo zaužiti več hranljivih rastlinskih živil in postopno zmanjšati vnos živalskih hranil.
Tudi polnovredne zamrznjene pice
Med njihovimi najbolj prepoznavnimi izdelki so dimljeni tempeh iz fermentirane in dimljene soje, dimljeni ajdov valj buck klasik ali pikant, kimči iz fermentiranega kitajskega zelja, korenja in čilijeve paste, dimljeni tofu in tofu klasik, tempeh klasik, čiko klasik – dimljeni čičerkin blok, čiko kocke v olju in čiko mediteran, oyster jerky – prekajeni bukov ostrigar in pate – namaz iz bukovega ostrigarja.
Pred kratkim so na trg dali polnovredne zamrznjene pice. »Narejene so iz polnovrednih sestavin, ki so ključ do boljšega vnosa hranil. Vsebujejo fermentirane stročnice, ki so lažje prebavljive. »Peppe ali nordik pica vam ne bo obležala v želodcu in ne boste zaspani, ampak lahkotni in polni energije.«
Med novejšimi izdelki so tudi bean – namaz iz fermentiranega fižola borlotti s hrenom in gorčičnimi semeni, mayo – majoneza iz fermentiranega fižola borlotti s hrenom in gorčičnimi semeni ter ajdov blok, mariniran z refoškom in črnim poprom, ki pa ga trenutno še preizkušajo.
Ker je ajde, stročnic in gob v Sloveniji za njihove vse večje potrebe premalo, so se povezali s pridelovalci v regiji. Na mesec predelajo okoli 300 kilogramov ajde in tono čičerke.
Naložbe v rast in krepitev prodajne mreže
Sodelujejo s petimi proizvodnjami in 15 regionalnimi pridelovalci v Sloveniji, Italiji, Srbiji, Makedoniji, Avstriji in na Hrvaškem. A njihov cilj je ustvariti lastno oskrbovalno mrežo in čim bolj skrajšati oskrbovalne poti. Zato so lani za razvojne dejavnosti in prenos proizvodnih protokolov za partnerske proizvodnje namenili 30 tisoč evrov. Dobavitelje in kupce želijo najti v regiji, v krogu največ tisoč kilometrov.
»V tem krogu pridobivamo surovine, jih predelamo v zdrav rastlinski izdelek in pripeljemo do kupcev. Omejiti moramo krog distribucije hrane in s tem pokazati, da nam ni treba biti odvisen od uvoza iz tretjega sveta ali ekonomsko in ekološko ogroženih okolij. Naš cilj je, da bodo Slovenijo poznali kot stičišče razvoja in proizvodnje visokokakovostnih rastlinskih hranil,« poudarja Martin Rojnik.
Želijo oblikovati čim krajše dobavne poti. Trenutno je najdaljša 700 kilometrov. Partnerje iščejo samo na ekoloških kmetijah. Med dobavitelji je že 90 odstotkov ekokmetij.
Vložili so tudi v krepitev spletne trgovine in v povezavo glavnih mest po EU z virtualnimi skladišči in končnim kupcem. Vrednost naložbe je bila 50 tisoč evrov.
»Zaradi zahtevnih logističnih sistemov moramo ustvariti infrastrukturo za učinkovito naročanje, kakovostno načrtovanje in distribucijo do prodajnih kanalov. Wolt in druge mestne kurirje vidimo kot idealnega partnerja za vzpostavitev mreže za dostavo paketov v kratkem času.«
Za zdaj dobavljajo pakete iz svojega skladišča, ko bodo odprli delikateso, bodo aktivirali tudi skladišče v Ljubljani, pojasnjujejo v Graški.
Jamstvo za poti hrane
»Omogočili bomo dostavo večjih paketov po vsej Evropi, a za zdaj le za nakupe nad 50 evrov, saj bomo tako optimizirali logistiko, stroške dostave in porabo embalaže. Družine, skupine ali posamezniki se bodo lahko naročili na mesečno dostavo, kar pomeni, da bodo vsak mesec prejeli svoj izbrani paket. Članstvo bodo izbrale tiste stranke, ki želijo na mesečni ravni uživati naše izdelke in podpreti širšo misijo našega projekta.«
»Ker želimo poudariti svojo regionalnost in biti kar se da transparentni, bo platforma jamčila za pot hrane z vsakim nakupom. To pomeni, da bo vsak produkt označen s potjo glavnih sestavin od kmetije do mize. S tem sistemom bomo postopno zgradili zaupanje strank, da lahko delamo v dobro okolja in zgradimo dobavne verige prihodnosti, ki so odporne proti podnebnim spremembam,« poudarja Rojnik.
Jeseni odpirajo delikatesno trgovino
To jesen Graška odpira delikateso v Centru Rog v Ljubljani. »Tam bomo ponujali vse naše delikatese, izbor pripravljenih jedi in možnost dostave z našim partnerjem Woltom. Delikatesa bo razstavni prostor za naše izdelke in preizkuševalnica za naše produkte. Na podlagi naših izdelkov bomo ponujali tudi enostaven meni.«
Naložba jih bo stala okoli 80 tisoč evrov. Prihodnje leto pa nameravajo dodatnih 400 tisočakov nameniti za odprtje vsaj še ene fizične delikatese in širitev prodajnih kanalov na evropskem trgu. Nacionalni inštitut za nutricionistiko je izdelke znamke Grashka izbral za najboljšo inovacijo leta 2022, Graška pa je pridobila tudi certifikat za certificirano ekološko kmetijstvo EU.
Nujna vlaganja
Med letošnjimi prednostnimi nalogami je poleg širitve ekipe zaposlenih tudi širitev proizvodnje. Skoraj pol milijona evrov so za nakup opreme pridobili na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, natančneje 480 tisoč evrov, a potrebnih bo še dodatnih 350 tisoč evrov, denar bodo potrebovali tudi za obratna sredstva, saj imajo zelo široko ponudbo izdelkov, ter za razvoj in trženje, kjer so zaposlili vodjo.
Vodjo prodaje in vodjo razvoja že imajo, tako da podjetje, čeprav je še majhno, dopolnjuje organizacijsko sestavo. Tako bodo dobro pripravljeni, ko se bodo okrepili in razširili trg v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Širitev v tujino je nujna, saj je slovenski trg premajhen.
»Trenutno so naše stranke predvsem v večjih mestih, upamo, da se bo dolgoročno to spremenilo,« razmišlja sogovornik. »Imamo tudi kakovostne rešitve za javne zavode, a oblikovati želimo rešitev na ključ. Se pa s tem še nismo začeli poglobljeno ukvarjati, ker so trenutno trgovske verige naš glavni kupec.«
Z nekaterimi izdelki se že pojavljajo v nekaj šolah, predvsem je potencial v zamrznjenih jedeh. Na trg trenutno prihajata dve zamrznjeni pici, burek, ki ga izdelujejo skupaj s Pekarno Pečjak, se je med kupci že dobro prijel, med novejšimi so prav tako v sodelovanju s Pekarno Pečjak tudi štruklji.
»Prvi del investicije se končuje, drugega naj bi zaprli jeseni,« opisuje prizadevanja za dodatno denarno injekcijo Rojnik, ob tem pa potrjuje, da se trenutno pogovarjajo z angelskimi vlagatelji, ki so močno povezani s prehransko industrijo v EU in ZDA. »V Sloveniji za vlaganje v projekte, ki spreminjajo človekove navade na bolje in ki razvijajo alternativne proteine, žal ni veliko zanimanja,« še pravi sogovornik.
Prihaja največja gobja farma v dolini
Veliko pričakujejo od postavitve gobje farme, na kateri bodo gojili bukovega ostrigarja ter bolj gurmanske in medicinske gobe. Gobja farma, ki naj bi jo začeli graditi prihodnje leto, bo najverjetneje stala v bližini Velenjskega jezera, »kjer je sicer veliko kmetijskih zemljišč, tudi neobdelanih, lokacija pa še ni določena«.
Vire financiranja bodo iskali tudi v okviru sklada za pravični prehod. Ekološka farma, ki bo največja v Sloveniji, bo temeljila na načelu krožnega gospodarjenja. Kompost bodo uporabili za gojenje zelišč, ki jih potrebujejo pri pripravi svojih izdelkov.
Če bodo na tunelih postavili zelene strehe, bodo uporabili deževnico, električno energijo pa delno zagotavljali s sončno elektrarno. Pridelali naj bi okoli sto ton gob na leto, za začetek načrtujejo vložek 350 tisoč evrov.
Dolgoročno želijo postati glavni ponudnik kakovostnih rastlinskih živil v tem delu Evrope, ki bo povezoval potenciale Balkana z bližnjimi državami zahodne Evrope. »Narekovati želimo razvoj rastlinske prehrane iz naravno pridelanih in čistih hranil, ljudem pa privzgojiti odgovorno prehransko kulturo. S tem se bosta spremenila tudi živilska industrija in kmetijstvo. Prek partnerskega povezovanja z ekološkimi pridelovalci in predelovalci bomo zgradili odporne prehranske verige, ki bodo skrbele za varno preskrbo s hrano v tem delu Evrope,« dodaja Rojnik.
