Pregled - svet, 10. 1. (sreda)

TEL AVIV/GAZA - Izraelske sile nadaljujejo z napadi v mestu Han Junis na jugu in begunskem taborišču Magazi v osrednji Gazi. Število ubitih Palestincev v Gazi je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje preseglo na 23.200, večinoma žensk in otrok. Na Meddržavnem sodišču (ICJ) bo v četrtek in petek v zvezi z vojno v Gazi potekala javna obravnava v tožbi Južne Afrike, ki Izrael obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci.

RAMALA - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom na zasedenem Zahodnem bregu znova potrdil, da ZDA podpirajo konkretne ukrepe za ustanovitev palestinske države. Blinken je tudi vztrajal, da bi morali vse davke Palestincev, ki jih pobere Izrael, sistematično prenesti na palestinsko upravo v skladu z veljavnimi sporazumi. Izrael že več let zadržuje del teh sredstev, zaradi česar ima palestinska uprava finančne težave. Dodal je, da je Abas izrazil pripravljenost reformirati palestinsko upravo, da bo ta lahko prevzela nadzor nad združeno Gazo in zasedenim Zahodnim bregom.

TAMPA/LONDON/TAIZ/MANAMA - Jemenski hutijevci so iz solidarnosti s Palestinci v Gazi ponovno napadli več deset trgovskih ladij v Rdečem morju, je v torek zvečer sporočila ameriška vojska. Ameriška in britanska bojna letala so sestrelila 18 dronov in tri rakete, izstreljene z ozemelj, ki jih nadzorujejo jemenski uporniki. Po besedah britanskega obrambnega ministra je šlo za najobsežnejši tovrstni napad doslej, kljub temu pa žrtev in škode ni bilo. Na napad se je odzval tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je izrazil prepričanje, da hutijevcem Iran pomaga z opremo in obveščevalnimi podatki.

HAAG - Mednarodno kazensko sodišče je v torek potrdilo, da preiskuje morebitne zločine proti novinarjem od začetka vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi, kjer je bilo ubitih že več deset novinarjev. Pritožbo na sodišče je novembra lani vložila organizacija Novinarji brez meja (RSF). Od začetka vojne v Gazi pred več kot tremi meseci je bilo ubitih najmanj 79 novinarjev in zaposlenih v medijih, med njimi so večinoma Palestinci.

BERLIN/BEJRUT - Nemška vlada je odobrila izvoz 150 raket iris-t v Savdsko Arabijo, s čimer je odpravila dolgoletno prepoved izvoza orožja v to zalivsko monarhijo. Zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je med obiskom pripadnikov mirovne misije Združenih narodov v Libanonu (Unifil) sporočila, da bo Nemčija Libanonu namenila 15 milijonov evrov za zagotavljanje varnosti na jugu države.

BRUSELJ/VILNIUS - Članice zveze Nato so spričo okrepljenih ruskih zračnih napadov na ukrajinsko ozemlje na zasedanju sveta Nato-Ukrajina Kijevu zagotovile nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe. Obsodile so tudi rusko uporabo severnokorejskih raket in iranskih dronov, je sporočilo zavezništvo. Da vsakršno odlašanje Zahoda glede pomoč Ukrajini krepi pogum in moč Rusije, pa je ob začetku nenapovedane turneje po baltskih državah opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da se ruski predsednik Vladimir Putin morda ne bo ustavil pri Ukrajini, baltske države pa bi lahko bile naslednje.

QUITO - V Ekvadorju je skupina oboroženih moških v torek med prenosom v živo vdrla v studio televizije TC v mestu Guayaquil in grozila zaposlenim. Država je v vse večjem kaosu, potem ko je predsednik Daniel Noboa v ponedeljek razglasil 60-dnevno izredno stanje, od takrat pa je bilo v Ekvadorju ubitih najmanj deset ljudi. Tolpe so napovedale vojno Noboi, ki je v torek dejal, da je v državi izbruhnil oborožen notranji spopad in za boj proti tolpam aktiviral oborožene sile. Ekvadorska policija je nato izvedla operacije proti kriminalnim združbam in aretirala 70 ljudi ter zasegla večjo količino orožja. Osvobodili so tudi tri policiste, ki so jih ugrabile tolpe in pridržali 17 pobeglih zapornikov.

PEKING/WASHINGTON - Kitajska ne bo nikoli sprejela kompromisa glede Tajvana, so po dvodnevnih pogovorih med vojaškimi predstavniki ZDA in Kitajske sporočili iz Pekinga. Ob tem so Washington pozvali, naj preneha zagotavljati vojaško pomoč otoku, kjer bodo v soboto potekale volitve. Te bodo pozorno spremljali tako na Kitajskem kot v ZDA, saj bo njihov izid vplival na prihodnost odnosov med Taipeijem in Pekingom.

RIM - V Italiji so po množičnem fašističnem pozdravu v središču Rima identificirali več kot sto udeležencev nedeljskega neofašističnega shoda in kazensko ovadili pet ljudi. Notranji minister Matteo Piantedosi je v parlamentu pojasnil, da je šlo za pet članov neofašističnega gibanja CasaPound. Posnetki shoda, ki so zakrožili po družbenih omrežjih in medijih, so v Italiji sprožili ogorčenje in razburjenje. Opozicijska levosredinska Demokratska stranka je pozvala k razpustitvi neofašističnih organizacij.

NEW YORK - Ameriški proizvajalec letal Boeing je prevzel odgovornost za incident z odpadlim panelom z vrati, zaradi katerega je moral boeing 737 Max 9 družbe Alaska Airlines nedavno zasilno pristati, nekaj potnikov pa je potrebovalo zdravniško pomoč. Kot je v torek sporočil glavni izvršni direktor družbe Dave Calhoun, bodo zagotovili popolno preglednost podatkov, potrebnih za preiskavo, in polno sodelovanje s preiskovalci.

WASHINGTON - ZDA zaradi tehničnih izzivov in zamud načrtujejo zamik načrtovane vrnitve astronavtov na površje Lune z leta 2025 na leto 2026, je v torek povedal vodja ameriške vesoljske agencije Nasa Bill Nelson. Prva misija v okviru projekta vrnitve na Luno, ki je poimenovan Artemida, je bila po več preložitvah izvedena leta 2022. Druga misija je bila preložena na september prihodnje leto, tretja, ki vključuje pristanek človeške posadke na Luni, pa sedaj na leto 2026.

WASHINGTON - Obrambni minister ZDA Lloyd Austin se zdravi zaradi raka na prostati. Zaradi zapletov so ga 1. januarja odpeljali v bolnišnico, kjer ostaja še danes, so v torek sporočili iz vojaške bolnišnice Walter Reed pri Washingtonu. Raka so pri Austinu sicer odkrili že v začetku decembra, Pentagon pa se je soočil s kritikami, potem ko je na dan prišla informacija, da Austin svoje hospitalizacije uvodoma ni razkril niti predsedniku ZDA Joeju Bidnu niti ameriški javnosti.

MIAMI - V 79. letu starosti je umrla mati nekdanje prve dame ZDA Melanie Trump Amalija Knavs. Novico je zgodaj davi na omrežju X sporočila njena hčerka. Soproga nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je svojo mater označila za močno žensko, ki je vedno premogla milino, toplino in dostojanstvo. Na smrt tašče se je odzval tudi Trump, ki je zapisal, da je to zelo žalostna noč za celotno družino.