C-HR še naprej izstopa s svojim videzom. Tokrat celo še bolj – po zaslugi zelo izstopajočih zadnjih žarometov, pa tudi dvobarvne karoserije. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli
C-HR še naprej izstopa s svojim videzom. Tokrat celo še bolj – po zaslugi zelo izstopajočih zadnjih žarometov, pa tudi dvobarvne karoserije. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Če smo pri Toyoti hvalili vozniške užitke, je bilo to po navadi povezano, recimo, s terenskimi zmogljivostmi. Na primer pri vseh njihovih terenskih vozilih. Ali pa smo hvalili udobje med vožnjo, na primer pri kakem camryju ali pa lexusih. Če pa smo hvalili dinamične vozne lastnosti, potem je šlo za yaris GR, atletski kupe GT 86 ali supro. Najbolj množične toyote pa so bile vedno dobre, ampak nič kaj bistveno več kot to, samo povprečje. Tega, novega C-HR, pa je užitek voziti po zavitih slovenskih cestah.

Če smo iskreni, Toyota z vsemi svojimi modeli značaj avtomobilov nagiba v bolj dinamično skupino avtomobilov. Seveda je za to osebno zaslužen kar predsednik Akio Toyoda, ki ima preganjanje po dirkališčih za hobi. Ne morem se otresti občutka, da je C-HR še za odtenek živahnejša toyota, kot so druge. C-HR je evropska toyota. In čeprav je center Toyote v Evropi v dolgočasnem ravninskem Bruslju, so inženirji iskali prave evropske nastavitve podvozja in krmiljenja na bolj zavitih cestah, nad Nico, v Španiji, na Korziki, glede na končni rezultat bi lahko sklepali, da so bili celo tukaj pri nas v Sloveniji.

Druga generacija kupejevskega športnega terenca je bolj dinamična in hkrati ekonomična. Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak
Druga generacija kupejevskega športnega terenca je bolj dinamična in hkrati ekonomična. Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak

Sedenje je še vedno visoko, saj gre za športno terensko vozilo, je pa volanski obroč za moj okus malce prenizko nameščen. Kljub temu avto v ovinkih čutimo, predvsem pa je ubogljiv, z avtom se enostavno povežeš. Takšne lastnosti smo po navadi občudovali pri drugih znamkah, recimo pri Fordu ali Seatu, zdaj tudi pri Toyoti.

Pri tem verjetno nekaj zaslug pri tej dinamični plati doda tudi štirikolesni pogon. Zadnja kolesa poganja dodaten elektromotor na zadnji osi. To je pomagalo tudi pri porazdelitvi mase spredaj in zadaj. V resnici je ta pogon prišel prav tudi v zimskih umazanih dneh. Vozili smo ga tudi po makadamskih cestah, ker to je vendarle nekoliko terensko vozilo. Svetujemo, umažite ga, ta avto ni samo šminker.

C-HR-ov pogon po novem na cesti zaznava vzpone in spuste. Tako prilagaja pomoč elektromotorja, po potrebi dodaja ali odvzema moč in navor in zagotavlja čim bolj tekočo vožnjo. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli
C-HR-ov pogon po novem na cesti zaznava vzpone in spuste. Tako prilagaja pomoč elektromotorja, po potrebi dodaja ali odvzema moč in navor in zagotavlja čim bolj tekočo vožnjo. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Prednosti pametnega štirikolesnega pogona

Toyotin tehnični inštruktor Sandi Štrukelj nam je podrobneje predstavil AWD-pogon. "Poleg pogona spredaj ima pogon zadaj še zadnji diferencial. V njegovem ohišju je pa tudi elektromotor, ki prek zadnje osi poganja zadnji kolesi. Nimamo nobenih mehanskih gredi, imamo samo kable, ki dovajajo elektromotorju napajanje. Pogon ni stalni, ampak se po potrebi vklaplja samodejno. To pomeni ob vsakem speljevanju, zdrsu sprednjih pogonskih koles, pospeševanju … Prednost tega pametnega štirikolesnega pogona je tudi ta, da je bistveno lažji od klasičnega štirikolesnega pogona."

Hibridna baterija se ne vidi, saj je nameščena pod zadnjo klopjo. Iz nje gredo visokonapetostni kabli v razsmernik, pretvornik, v menjalnik in tudi v zadnji pogonski sklop. Štrukelj glede izboljšav med vožnjo na račun novega, pametnega štirikolesnega pogona pravi: "Vozna dinamika je zelo izboljšana. V zadnjih letih je tehnologija že tako napredovala, da so elektromotorji, ki skrbijo za zadnji pogon, veliko zmogljivejši, kar vozniki občutijo med vožnjo tudi v suhem vremenu, na primer pri pospešku iz ovinka oziroma izhodu iz ovinka voznik občuti, da prihaja pomoč tudi izpod zadnjih koles."

Za Toyoto je nadpovprečno domiselno oblikovana tudi notranjost. Predvsem je zanimiva pregrada, ki daje občutek kokpita. Enako velja za zelo prijetna, rahlo školjkasta sedeža, ki imata oblazinjenje iz recikliranih plastenk, na vozniškem delu pa poprimemo tudi za športno oblikovan volanski obroč. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli
Za Toyoto je nadpovprečno domiselno oblikovana tudi notranjost. Predvsem je zanimiva pregrada, ki daje občutek kokpita. Enako velja za zelo prijetna, rahlo školjkasta sedeža, ki imata oblazinjenje iz recikliranih plastenk, na vozniškem delu pa poprimemo tudi za športno oblikovan volanski obroč. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Prodaja se dizajn

Ne morem mimo opozorila, da je to kupe. To je dobro, a nikar si ne obetajte družinske prijaznosti. Saj je prostoren, prtljažnik je uporaben, globok, širok, visok in celo na zadnji klopi so se moji trije otroci spodobno peljali, ampak v C-HR-u se počutiš kot v tanku. Zadaj nič ne vidiš ven. Pomaga, da je streha steklena, in če vas skrbi, da boste preveč izpostavljeni soncu, steklo ne prepušča toplote. Pa zelo je temno, jaz osebno sem vmes kar pozabil, da je nad mano okno in ne pločevina.

Da se počutiš kot v tanku, se pozna tudi pri preglednosti. Sploh nazaj. Pomaga elektronika, kamera. Ampak tega pogleda se je treba navaditi. Privajanje zahteva tudi zabavno-informacijski sistem. Ni intuitivno. Je bolje, kot je bilo, a še nismo zadovoljni. Isto velja za kljuke. K sreči se same odprejo, ko prideš blizu, ampak so glasne. Pozitivna plat so asistenčni sistemi in hibridni sklop. Res se pozna, da so pri Toyoti izkušeni pri hibridih.
C-HR je pa šminker. Ne delamo si utvar. Čeprav na dolgo in široko hvalim pozitivne vozne lastnosti, bo C-HR svoje kupce večinoma ulovil s svojim videzom.

Kaj vse smo še spoznali na testu, poglejte v videoreportaži iz oddaje Avtomobilnost.