Tudi čmrlji so pomembni opraševalci

Sredi meseca so v Čebelarskem muzeju predstavili drugo knjigo v nastajajoči zbirki z naslovom Opraševalci; po čebelah so se tokrat lotili čmrljev. V knjigi s preprostim naslovom Čmrlji v Sloveniji so predstavili njihove značilnosti, vrste, razširjenost, bolezni in opraševanje.

Avtorji te obsežne in temeljite publikacije so dr. Janez Grad, dr. Anton Gradišek, Tomaž Oštir, dr. Ivan Toplak in dr. Petra Bole. Uredniško delo je opravil dr. Janez Grad, spremno besedo je napisal biolog in čebelar Janez Gregori. Namenjena je tako širši kot strokovni javnosti, v muzeju pa želijo z njo predstaviti te zanimive in na splošno slabo znane žuželke ter predvsem povečati zanimanje za čmrlje kot pomembne opraševalce.

Sorodniki čebel

Čmrlji so znani so po čokatem telesu, gosto poraščenem z dlačicami, značilnem brenčanju in dobri socialni organiziranosti, lahko izvemo v novi knjigi, eni od zgolj treh, ki so o njih na voljo v slovenščini.

Izvirajo iz Azije, kjer je njihova pestrost še zdaj največja, od tam so se kasneje razširili v Evropo in Ameriko in nato naprej po svetu. Kot poddružina pravih čebel z več kot 250 vrstami na svetu so sorodniki čebel in os.

V primerjavi s čebelami imajo daljši rilček, kar pomeni, da lahko obiskujejo tudi cvetove, v katerih je medičina tako globoko, da je čebele ne dosežejo. Prav zaradi te svoje lastnosti so pri opraševanju nepogrešljivi. Pomembni so tudi pri opraševanju tistih rastlin, ki jih čebele zaradi naravnih danosti ne oprašujejo, saj jih najdemo tudi visoko v gorah, kjer čebel večinoma ni. Hrano nabirajo tako, da svoj jeziček pomolijo v medičino v cvetu. Medičino shranjujejo v medni želodček, ko jo prinesejo v gnezdo, pa jo izbljuvajo v lončke. Cvetni prah, ki ga čmrlji nabirajo na cvetnih prašnikih, shranjujejo v posebne koške na zunanji strani zadnjih nog, potem pa ga v gnezdu temeljito prečešejo in ga tako skoraj povsem odstranijo.

Pomembni opraševalci

Pomembnost čmrljev za opraševanje je človek spoznal že pred več kot stotimi leti, njihova uveljavljenost in iskanost pri opraševanju pa v zadnjih desetletjih močno naraščata, ugotavljajo avtorji knjige. Človek jih je tako v preteklosti umetno poseljeval na območja s slabšo poseljenostjo, med drugim v Avstralijo, na Novo Zelandijo, Tasmanijo, Havaje, v Južno Afriko. Konec osemdesetih let dvajsetega stoletja so na Nizozemskem in v Belgiji za potrebe opraševanja predvsem rastlin v rastlinjaku uvajali komercialno vzrejo čmrljev, med drugim največ za opraševanje paradižnika. Takšen način opraševanja se je hitro razširil po vsem svetu.

Čmrlji danes oprašujejo pri nas več vrst pomembnih kulturnih rastlin, med drugim paradižnik, deteljo, oljno ogrščico in mnoge sadne vrste. Tako so ključni opraševalci detelje in lucerne, ki jo kmetje uporabljajo za krmo živali in kjer je oprašitev uspešna samo, če se pelod z ene rastline prenese na drugo. Ker samooprašitev v tem primeru ni mogoča, je obisk opraševalcev nenadomestljiv. Čmrlji so pri opraševanju uspešni tudi zato, ker s stresanjem sprostijo cvetni prah s prašnikov, česar čebele ne zmorejo. Ker so porasli z gosto dlako, lahko letijo na pašo pri nižjih temperaturah kot čebele.

Več vrst čmrljev

V Sloveniji poznamo 35 vrst čmrljev, v knjigi so predstavljene še štiri na novo najdene vrste. »Obširno poglavje o vrstah čmrljev pri nas je plod avtorjevega dolgoletnega opazovanja, fotografiranja, preučevanja in zapisovanja in prav gotovo doslej najobširnejši opis naših čmrljev v slovenskem jeziku. Analiza ni bila preprosta, saj je bilo treba natančno preučiti vse, barvni vzorec dlačic, velikost in obliko telesa – trupa in zadka, velikost in obliko glave, mesto gnezdenja, življenjski ciklus, višino tona zvoka brenčanja in še kaj. Veliko težavo pri določanju vrste povzročajo barvne različice posameznih osebkov znotraj iste vrste. Prav to je tudi vzrok, da smo pogosto v dvomih, kakšnega čmrlja sploh gledamo,« pravi Petra Bole.

Skrb za čmrlje je tudi skrb za vse nas

»Ogroženost čmrljev izvira iz kombinacije dejavnikov, kot so podnebne spremembe, uporaba pesticidov, izguba življenjskega prostora in konkurenca s tujimi vrstami. Vse to postavlja čmrlje v neugoden položaj, v najslabšem primeru lahko vodi do njihovega izginotja. Če se bo število čmrljev zmanjševalo tako hitro, kot se to dogaja zdaj, bodo nastale nepopravljive posledice za našo ekonomijo in ekosistem – za vse nas,« poudarja soavtorica knjige, direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole.

»Podpiranje lokalnih čebelarjev in njihove prizadevnosti za ohranitev čmrljev je pomembno za našo prehransko varnost, pa tudi podpiranje trajnostnega kmetovanja, sistematično opazovanje čmrljev in ozaveščanje o pomenu čmrljev ter njihovem ogroženem položaju. Prav slednje je bil tudi razlog, da smo se odzvali predlogu dr. Janeza Grada, da v Čebelarskem muzeju skupaj pripravimo to publikacijo. Čmrlji nas opominjajo, da smo med seboj vsi povezani in odvisni od narave, vsi smo del tega čudovitega planeta. Skupaj lahko naredimo veliko, da ga ohranimo za prihodnje generacije. Vsak vaš korak v smeri ohranjanja čmrljev je korak k bolj zdravemu in trajnostnemu svetu. Zato si dovolimo, da nas navdihujejo čmrlji, in zanje skrbimo z ljubeznijo in spoštovanjem, ki si ga zaslužijo.«

Prvi pomladni gostje

S čmrlji se srečamo že zgodaj spomladi, ko ob sončnem vremenu želimo prezračiti stanovanje in odpremo okna. Včasih v sobo prileti prav orjaški čmrlj in videti je, da nekaj išče. To je mlada matica, ena od matic, ki so se leto prej sprašile s samčki in edine od članov družin prezimile. Išče primerno mesto za gnezdo. Ko ji to nekje v naravi uspe, naredi prve voščene celice, kamor odloži jajčeca, lahko preberemo v knjigi.

Čmrlji živijo v skupnostih – družinah, njihova življenjska doba pa traja manj kot eno leto. Družina, ki šteje od sto do šeststo osebkov, nastane spomladi, jeseni pa že propade. Prezimijo, kot rečeno, samo mlade matice, ki čez zimo ostanjeo v zemlji, pod mahom, od samo nekaj pa vse do 25 centimetrov globoko, pa tudi pod grmičevjem, v preperelih drevesnih delih, v zapuščenih gnezdih malih sesalcev, kot so miši, voluharji in krti.

Prva naloga matice je iskanje hrane, medičine in cvetnega prahu na zgodaj cvetočih rastlinah, kot so resa, pomladanski žafran, vrbove mačice, trobentice ali zgodnje vrste detelje.

Čmrlji se hranijo z medičino in cvetnim prahom, ki ga prinašajo v gnezdo v koških na zunanji strani zadnjih nog. Nepoužito, podnevi nabrano hrano, hranijo v satnih lončkih za kasnejše potrebe.

Kako jih varovati

Obstaja več načinov, kako lahko prispevamo k njihovemu ohranjanju, med drugim z varovanjem naravnih habitatov in zagotavljanjem primernih pašnih površin zanje, z manjšo uporabo škodljivih pesticidov v kmetijstvu, z izogibanjem odstranjevanju divjih grmov in travnikov, z načrtovanjem naših vrtov tako, da bodo na njih rasle tudi cvetlice, ki privabljajo čmrlje, in rastline, ki so koristne za njihovo prehrano ..., predlagajo avtorji knjige.

»Življenjski prostor čmrljev se vse bolj krči in uničuje, zato danes vse težje najdejo primerno bivališče za svoje gnezdo. Na domačem vrtu jim lahko pomagamo s tem, da jim postavimo gnezdilnico, ki jo lahko kupimo ali izdelamo sami. V zameno nam bodo opraševali rastline tudi v slabšem vremenu, ko čebele tega ne počnejo.«