Propad dveh ameriških bank v ZDA povzročil nov ideološki razkol
V ZDA je propad bank SVB in Signature sprožil nove ideološke politične prepire. Demokrati krivijo republikance, češ da so preveč zrahljali regulacije, republikanci pa liberalcem in SVB očitajo skrb za vse drugo, razen za osnovno dejavnost.
NEW YORK
> Konservativni mediji, analitiki in politiki banko SVB obtožujejo, da je propadla zato, ker je v poslovnih odločitvah posvečala skrb raznolikosti, podnebnim spremembam in drugim podobnih temam, ne pa dobičku.
Najresnejši tekmec Donalda Trumpa, ki predsedniške kandidature formalno še ni naznanil, Ron DeSantis je dejal, da je za propad banke SVB kriva njena politika raznolikosti, enakopravnosti in vključevanja. "Zaradi tega se niso osredotočili na osnovno dejavnost," je poudaril.
Leta 2018 je predsednik Trump podpisal zakon, s katerim so za srednje velike banke, ki imajo manj kot 250 milijard dolarjev premoženja, odpravili določeno regulacijo. Pobudo so dali bančni lobisti, republikanci so jo takoj podprli.
Obe strani se strinjata, da zvezna vlada ne sme reševati finančnih ustanov, ki zabredejo v težave zaradi nespametnih poslovnih odločitev. A težava je, če propad nekaj bank predstavlja grožnjo celotnemu sistemu.
Vlada predsednika Joeja Bidna je konec prejšnjega tedna napovedala jamstvo za depozite posameznikov in podjetij v propadlih bankah, ki bo šlo iz sklada Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov, v katerega denar prispevajo banke. Vendar ima sklad na voljo le 128 milijard dolarjev, kar ne bo dovolj za kalifornijsko SVB in newyorško Signature Bank, opozarjajo kritiki.