Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, umorjenih od 2.do 10. junija 1945, je zapisal Dežman v sporočilu za javnost.
Jamo so delno minirali že med pobijanjem leta 1945, veliko miniranje pa je bilo šele čez okoli deset let. Takrat so razstrelili celoten strop jame. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali po Dežmanovih navedbah izkopati okoli 3000 kubičnih metrov razstreljene kamnine.
"Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo možno. Bilo jih je vsaj 3450 in verjetno ne več kot 3500. Okoli polovica, več kot 1750, jih je bilo starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 pa manj kot 20 let. Nobeden pa ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški," je zapisal.
Med izkopom posmrtnih ostankov so našli več kot 10.000 predmetov. Večina teh je po njegovem zapisu pripadala žrtvam, več kot 1600 pa storilcem.
"Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico, raziskave od 1990 do 2017, predvsem pa 2019 in 2022 so potrdile, da je bila Jama pod Macesnovo gorico morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Prizorišče bratomora in z vsemi sredstvi varovani tabu titoizma," je še zapisal Dežman, sicer predsednik komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Jama pod Macesnovo gorico - slovenski Katin
V Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani bodo popoldne odprli razstavo z naslovom 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico - slovenski Katin, je sporočil zgodovinar in avtor razstave Jože Dežman. Razstava bo na ogled do 10. maja.