Stroka: Krasa ne samo očistiti, temveč tudi zaščititi pred onesnaženjem

Kot je med pogovorom s pomenljivim naslovom Podzemlje je treba šči(s)titi spomnila raziskovalka Inštituta za raziskovanje krasa ZRC Sazu in predsednica Mednarodne speleološke zveze Nadja Zupan Hajna, kras deluje drugače kot primerljive pokrajine, saj vsa voda in onesnaževala takoj izginejo v podzemlje, se tam zadržujejo in tečejo proti izvirom. Zato je še toliko bolj pomembno, da ga ščitimo in ne onesnažujemo habitatov, v katerih živijo posebej prilagojene živalske vrste.

Da je kras zelo specifična organizacija površja, ki se geološko gledano neprestano razvija in je zelo dinamičen sistem, pa je pripomnil predavatelj na oddelku za geologijo ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete in predsednik Slovenske organizacije za podzemne vode Mihael Brenčič. Kot je dejal, vsak od nas kras povezuje s kraškimi jamami, poleg znanih pa je veliko tudi neznanih jam, v katerih "voda teče drugače".

Glede na pomembno vlogo, ki jo ima kraško podzemlje v vodnem krogu - Kras namreč vsebuje ogromne količine podzemne vode, ki je vir pitne vode za 95 odstotkov prebivalcev - pa so sogovorniki osvetlili tudi okoljske posledice onesnaženja kraških jam. Raziskovalec geografskega inštituta Antona Melika in vodja službe za varstvo jam Jamarske zveze Slovenije Jure Tičar je v okviru doktorske disertacije ugotovil, da je v Sloveniji onesnaženih vsaj 20 odstotkov jam, pri čemer gre za onesnaženje s trdimi odpadki. Kot je povedal, so v ospredju gospodinjski, pa tudi gradbeni odpadki, od katerih je možno razpadanje snovi in odtekanje tega v podzemlje.

Po besedah Zupan Hajne so jame kot "časovne kapsule", v katerih so skrite tudi informacije o hidroloških, podnebnih in geoloških spremembah. "Jame niso onesnažene samo s površja, ampak tudi takrat, ko vanje zahajamo," je opozorila. V okviru tega ni problematičen samo masovni turizem, na čim manj škodljiv način mora biti izveden tudi jamarski obisk. "Tudi znanstveniki, ki zahajamo v jame, predstavljamo problem zaradi prekomernega vzorčevanja posameznih mineralov ali kapnikov, ker prek tega lahko izvemo marsikaj o podnebnih spremembah v preteklih tisočletjih," je še poudarila in dodala, da bi moral biti vsak, ki gre v jamo, izobražen o tem, kaj lahko povzroči s svojim obiskom.

Po Brenčičevih besedah moramo pri tem, ko govorimo o vplivih človeka na kras, tega razumeti kot celoto. Stara bremena na krasu se namreč ne nahajajo samo v petini kraških jam, temveč tudi na površju, kjer velik problem predstavljajo stara odlagališča. "To so gotovo stvari, ki jih bo treba sanirati," je dejal in opozoril tudi na problem degradiranih območij na kraških tleh. Na kraško podzemlje pa so po njegovem mnenju zagotovo posledice pustili tudi obsežni poletni požari, podrobnejših podatkov o tem pa zaenkrat še nimamo.

"Zgodovinsko je znano, da se požari odražajo s tem, da se kapniki prekrijejo s sajami in z izgorelimi ostanki vegetacije, ki se prenesejo v jamo," pa je dodala Hajna.

Na vprašanje, kako se lotiti težav z onesnaženjem kraških jam, so se sogovorniki strinjali, da bi bile tukaj potrebne določene sistemske rešitve. Kot je izpostavil Tičar, so največje konkretne ovire na tem področju kadrovske narave, pri čemer je vsako čiščenje jame projekt zase - toliko bolj, če imamo večjo količino odpadkov. "Za samo čiščenje odlagališča v jami je treba kar nekaj dni, tednov, da ga saniramo. Delo izvajajo praviloma jamarji in to izvajajo ročno," je ponazoril sogovornik in se v luči tega zavzel za prednostno sanacijo tistih jam, v katerih so razmere najhujše.

Hajna pa je opozorila na problem slovenske tradicije, da v jame še vedno mečemo odpadke v skladu z načelom "kar je daleč od oči, tisto se ne vidi". Čeprav je zakonodaja dobro postavljena na nacionalni, regionalni in občinski ravni, pa po njenih besedah manjkajo usposobljeni upravljavci, nadzor in ozaveščanje ljudi o tem, kaj takšna dejanja pomenijo za vire pitne vode. Kot je dodala, je v Sloveniji na področju ozaveščanja ljudi opravljenega veliko dela, a obenem jih še vedno dosežemo premalo.

Tudi Brenčič je spomnil na to, da sta Kras in voda neločljivo povezana. Ker ima sistem nizko samočistilno funkcijo, je zato toliko bolj pomembna zaščita vodnih virov. Ob tem je poudaril, da bi morali v Sloveniji več naporov vložiti v samo razumevanje vodnih virov. Po njegovem mnenju bi morali opraviti tudi resen premislek o tem, katere dejavnosti sodijo na Kras in katere ne ter postaviti prioritete na tem področju. "Treba se je lotiti preteklih bremen, ne samo čiščenja, ampak tudi bremen na površju ter za to poiskati ustrezne finančne vire," je še dejal.