Tanja Fajon in Christopher Drexler. Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Tanja Fajon in Christopher Drexler. Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Na plenarnem zasedanju mešane komisije, ki deluje že deset let, a se je po daljšem času zaradi epidemije tokrat znova srečala v živo, so pregledali sodelovanje na različnih področjih in se dogovorili o tem, kako ga v prihodnje še okrepiti in oplemenititi, je dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Slovenija in avstrijska Štajerska sta po njenih besedah povezani prek slovenske manjšine, ki s svojim delovanjem prispeva k skupnemu razvoju in prizadevanjem zlasti na področju krepitve jezika in kulture.

Sogovornikom je zunanja ministrica povedala, da se Slovenija trajno zavzema za podporo prizadevanjem slovenske manjšine v Avstriji, da bi zagotovili dolgoročne in sistemske rešitve za uresničevanje njihovih pravic tudi v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe.

"Upam, da bo štajerska deželna vlada, za kar je deželni glavar nakazal veliko razumevanja, še naprej tvorno sodelovala s slovensko manjšino ter prisluhnila njihovim predlogom za krepitev manjšinskih pravic, na primer glede učenja slovenskega jezika," je dejala.

Na zasedanju so pregledali nekatere konkretne projekte, ki naroda povezujejo skozi področja javne uprave, turizma, gospodarstva in kulture. Žalostna, a dragocena izkušnja so bile nedavne katastrofalne poplave na obeh straneh meje, ko se je izkazalo, kako pomembno je izmenjevati dobre prakse, sodelovati in si medsebojno pomagati.

Pomembna gospodarska partnerica Slovenije

Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Tanja Fajon je poudarila tudi pomembnost gospodarskega sodelovanja, saj je Avstrija zelo pomembna gospodarska partnerica Slovenije, še zlasti to velja za avstrijsko Štajersko, kamor po nekaterih ocenah dnevno na delo odhaja 15.000 slovenskih delavcev.

Ministrico veseli, da sta govorila tudi o ideji slovenske manjšine in kulturnega društva o projektu Slovenske hiše oziroma hiše sodelovanja, kjer bi vzpostavili skupen prostor za krepitev kulture, jezika in sodelovanja ter sožitja med narodoma.

Da oboje povezujejo tudi številni skupni interesi, je poudaril tudi Christopher Drexler in pri tem omenil skupna stališča glede Zahodnega Balkana na evropski ravni ter reševanja nekaterih skupnih globalnih izzivov, kakršne so tudi podnebne spremembe.

Tudi sam je poudaril gospodarske odnose in spomnil, da so pred časom zelo veliko govorili o še bolj intenzivnem sodelovanju med Luko Koper in graškim logističnim centrom. Tesne povezave obstajajo tudi na področju kulturnega sodelovanja, med drugim pri načrtovanem sodelovanju evropskih kulturnih prestolnic Bad Ischgl v letu 2024 in Nove Gorice leto pozneje.

Za Slovensko hišo

Drexler je podprl idejo Slovenske hiše, zato so se po njegovih besedah dogovorili za začetek operativnega izvajanja projekta, ki bi bil odličen signal za zavedanje o skupni zgodovini ter o tem, kako dobri in prijateljski so odnosi med narodoma.

"Danes seveda ne morem napovedati konkretnega datuma odprtja, a če se stvari lotimo takoj, v dveh ali treh letih lahko realno pričakujemo uresničitev projekta," je še dodal štajerski deželni glavar.