Pregled - svet, 14. 5. (torek)

BRUSELJ - Države članice EU so dokončno sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem so se z Evropskim parlamentom pogajale osem let. Zakonodaja, ki prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja, se bo začela uporabljati junija 2026. V središču pakta je t. i. obvezna solidarnost med članicami v primeru, ko se ena ali več njih znajde pod nesorazmernim migracijskim pritiskom. Rezultati glasovanj za posamezne akte so bili različni, podprlo jih je med 19 in 21 od 25 članic, ki so glasovale. Proti vsem aktom sta glasovali Poljska in Madžarska.

GAZA - Izraelska vojska je okrepila letalske napade na območje Gaze. V bombardiranju begunskega taborišča Nuseirat v osrednjem delu enklave je bilo po navedbah zdravstvenih virov ubitih 14 ljudi. Tarča letalskih napadov in obstreljevanja je še naprej Rafa na skrajnem jugu Gaze, kamor se je pred nasiljem zateklo skoraj 1,5 milijona ljudi. Mesto in okolico je bilo od 6. maja primorano zapustiti skoraj 450.000 ljudi.

NEW YORK/GAZA - Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek znova obsodil napade na osebje ZN v Gazi, potem ko je bil tam ubit član varnostne službe ZN, še en pa je bil ranjen. Po navedbah namestnika njegovega tiskovnega predstavnika Farhana Haqa gre za prvo tujo smrtno žrtev v vrstah ZN v Gazi, medtem ko je bilo tam doslej ubitih že 190 palestinskih uslužbencev ZN, večinoma iz agencije ZN za palestinske begunce.

WASHINGTON - Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je v ponedeljek dejal, da to, kar se dogaja v Gazi, po mnenju ameriške vlade ni genocid. Dodal je, da so ZDA stališče do tega vprašanja predstavile tudi pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Izrazil pa je prepričanje ameriške vlade, da lahko Izrael stori več za zaščito nedolžnih civilistov v Gazi.

KIJEV - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je nenapovedano prispel na obisk v Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Nov paket ameriške vojaške pomoči za Ukrajino je na poti, je po pogovorih dejal Blinken. Pomoč je označil za ključno ter zagotovil, da bo imela ta resničen vpliv na razmere na fronti. Zelenski pa je pozval k pospešitvi dobave pomoči v času, ko se Ukrajina sooča z okrepljenim pritiskom predvsem na območju Harkova, kjer so tudi danes šteli žrtve ruskih napadov.

BRUSELJ - Finančni ministri držav članic EU so potrdili ukrajinski načrt za okrevanje, obnovo in rekonstrukcijo države. Načrt bo podlaga za redna izplačila iz posebnega finančnega instrumenta, vrednega do 50 milijard evrov. Unija sicer Ukrajini finančno pomaga že vse od začetka ruske agresije konec februarja 2022. V letih 2022 in 2023 ji je zagotovila 25,2 milijarde evrov makrofinančne pomoči v obliki posojil in nepovratnih sredstev. Podpira pa jo tudi na vojaškem, humanitarnem in političnem področju.

MOSKVA - Ruska zračna obramba je nad regijo Belgorod prestregla 25 raket, izstreljenih iz Ukrajine, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajina, ki je v teh dneh pod pritiskom zaradi ruske kopenske ofenzive v vzhodni regiji Harkov, je v zadnjih mesecih okrepila napade na cilje na ozemlju Rusije. V nedeljo naj bi na regijo Belgorod izvedla raketni napad, ki je zahteval 16 smrtnih žrtev.

PEKING - Ruski predsednik Vladimir Putin se bo v četrtek in petek na povabilo kitajskega voditelja Xi Jinpinga mudil na obisku na Kitajskem, so potrdili na zunanjem ministrstvu v Pekingu. To bo Putinov drugi obisk ruske ključne zaveznice v nekaj več kot šestih mesecih in njegov prvi obisk v tujini, potem ko je v začetku meseca prisegel za peti mandat na položaju predsednika Rusije.

TBILISI/BRUSELJ - Gruzijski parlament je na tretji in zadnji obravnavi sprejel predlog zakona o tujem vplivu, proti kateremu so v državi tedne potekali množični protesti. Poslanci so predlog zakona podprli s 84 glasovi za in 30 proti. V Bruslju so pred tem opozorili, da bo potrditev zakona Gruzijo ovirala na njeni poti v EU. V skladu s sprejetim zakonom se bodo morale nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, registrirati kot delujoče pod "tujim vplivom".

NEW YORK - Nekdanji odvetnik Donalda Trumpa Michael Cohen je v ponedeljek na klopi za priče newyorškega sodišča zatrdil, da mu je Trump osebno naročil, naj pornografski igralki Stormy Daniels plača 130.000 dolarjev za molk o spolnem odnosu pred volitvami 2016. Cohen je med pričanjem posredno vpletel tudi Melanio Trump. Kot je dejal Cohen, ki je ključna priča tožilstva, je naredil vse, kar je lahko, da bi zaščitil svojega šefa.

ANKARA - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v ponedeljek gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa, v ospredju njunih pogovorov pa je bila pričakovano vojna v Gazi. Kot je dejal po srečanju, se v Turčiji zdravi več kot tisoč pripadnikov palestinskega gibanja Hamas. Erdogan je ponovil stališče, da Hamas ni teroristična, ampak odporniška organizacija. Tako Erdogan kot Micotakis sta se sicer zavzela za prekinitev ognja v Gazi.

PRIŠTINA - Kosovske oblasti so poglavarju Srbske pravoslavne cerkve patriarhu Porfiriju prepovedale vstop v državo, kjer se je nameraval udeležiti zasedanja koncila Srbske pravoslavne cerkve v Peški patriarhiji. Na Kosovo je s sedmimi škofi odpotoval v ponedeljek, ko je bil blizu mejnega prehoda, pa je iz Prištine prispela prepoved vstopa na ozemlje Kosova. Kosovsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da takšnih obiskov ne bo dopustilo, dokler Srbija med drugim ne bo prenehala kršiti bruseljskega sporazuma.

DUNAJ - Deželno sodišče v Kremsu je odločilo, da bodo Josefa Fritzla, ki je 24 let v kleti domače hiše zadrževal svojo hčer in jo zlorabljal, iz strogo varovanega zavoda za osebe z duševnimi motnjami lahko premestili v običajen zapor. Kot je utemeljilo sodišče, je odločitev sprejelo, ker dementni Fritzl pri 89 letih domnevno ni več nevaren. S tem je deželno sodišče v Kremsu še enkrat potrdilo svojo odločitev, ki jo je že januarja sprejelo na podlagi najnovejšega mnenja sodnega izvedenca za psihiatrijo, vendar jo je nato marca razveljavilo višje deželno sodišče na Dunaju.

HALLE - Nemško deželno sodišče je vodjo skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) v Turingiji Björna Höckeja obsodilo na globo v višini 13.000 evrov zaradi uporabe prepovedanega nacističnega slogana. Höcke je vse očitke zavračal. Odločitev sodišča še ni pravnomočna. Höcke je v govoru leta 2021 dejal: "Vse za našo domovino, vse za Saško-Anhalt, vse za Nemčijo". Pri zadnjem delu vzklika gre za prepovedan slogan, ki ga je nekoč uporabljala paravojaška skupina SA, ki je igrala ključno vlogo pri vzponu nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja na oblast.

ŽENEVA - Konflikta v Sudanu in Gazi sta število notranje razseljenih na svetu dvignila na rekordno raven. V nevladni organizaciji Center za spremljaje notranje razseljenih (IDMC) so ocenili, da je bilo njihovo število ob koncu leta 2023 skoraj 76 milijonov. Skoraj polovica vseh notranje razseljenih oseb živi v podsaharski Afriki.