Ada Škerl je v radijskem intervjuju z Gito Vončina nekoč povedala, kako ji je po izdaji sporne pesniške zbirke Ivan Potrč, zavezan socialnemu in socialističnemu realizmu, dejal:
Ada Škerl je v radijskem intervjuju z Gito Vončina nekoč povedala, kako ji je po izdaji sporne pesniške zbirke Ivan Potrč, zavezan socialnemu in socialističnemu realizmu, dejal: "Ali veš, da te za tole zbirko lahko zapremo?" Adi Škerl so takratni uveljavljeni literarni krogi očitali tudi "malomeščanski sentimentalizem". Foto: Mladinska knjiga

Ada Škerl se je rodila v Ljubljani. Že kot gimnazijka se je pridružila Osvobodilni fronti, po vojni pa je diplomirala iz slavistike na Filozofski fakulteti. Študirala je tudi na igralski akademiji. Pesmi je začela pisati že med drugo svetovno vojno.

Po vojni je izgubila uredniško službo pri Mladinski knjigi in zaman iskala profesorsko delo v Ljubljani, pozneje je dobila službo profesorice v Škofji Loki. Po treh letih je dala odpoved in nato 23 let opravljala delo lektorice na ljubljanskem radiu. Svoja zadnja leta je preživela v Mariboru. Umrla je leta 2009 v 86. letu starosti.

Zakaj vsi poznamo Pesmi štirih, ne pa Sence v srcu?
Znana je bila predvsem kot pesnica. Z zbirko Senca v srcu, izdano 1949 pri Mladinski knjigi, se je postavila zoper kolektivno revolucionarno doživljanje sveta. "Namesto o gradnji novega, upanja polnega sveta, je pesnica opisovala intimne ljubezenske občutke, zaznamovane s smrtjo." Senca v srcu je izšla štiri leta pred izdajo znamenite zbirke Pesmi štirih, je nekoč spomnila pesnica Barbara Simoniti, ki se je s še nekaj drugimi kolegicami trudila za pesničino uveljavitev.

Zbirka Pesmi štirih Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Kajetana Koviča je bila ob izdaji prelomna. Na vprašanje, zakaj ni takega preboja naredila tudi Ada Škerl s prav tako intimistično poezijo, je urednica Nela Malečkar ob lanski 70-letnici znamenite zbirke, odvrnila, da je vzrokov verjetno več. "Morda zato, ker se je oglasila prezgodaj, kulturna in politična otoplitev se je zgodila leta 1952 na ljubljanskem pisateljskem kongresu in po Stalinovi smrti, ali pa čisto preprosto zato, ker je bila ženska in znotraj patriarhalne družbe 'pozabljena polovica'".

Pesnica je po prvencu, v katerem je spregovorila o ljubezenskih občutkih in bolečini ob izgubi ljubljenega človeka, in za katerega je bila deležna povečini odklonilnih, celo sovražnih kritik, avtorsko obmolknila in se umaknila iz javnosti. Zbirka Senca v srcu je bila tudi zaradi antipropagande, ki jo je spremljala, takoj razprodana. Do konca življenja je sama objavila le še pesniško zbirko Obledeli pasteli leta 1965.

Jaz sem imela občutek, da so imeli takrat fantje [op. Kovič, Zlobec, Menart, Pavček], naj mi ne zamerijo, premalo poguma, in da so se počutili pogumnejše, močnejše, ko so nastopili v skupini. Jaz sem bila, če uporabim Javorškov izraz, osamljeni jezdec ali jahačica, ki je bila deležna samotne ježe.

Ada Škerl

Po besedah Barbare Simoniti je tudi v tej zbirki ohranila intimizem, a takrat se je poezija že nagibala k modernizmu in Ada Škerl je ostala prezrta.

Sorodna novica Ada Škerl: Speči metulji

Leta 1992 je izšla še retrospektivna pesniška zbirka Temna tišina, za katero je pesmi izbral Kajetan Kovič. Napisala je tudi nekaj del za otroke in mladino: Zgodba o morskem konjičku (1953), Voščila (1962), Nevsakdanje potovanje (1973).

Leta 2019 so pri Mladinski knjigi izdali pesniško zbirko Speči metulji, ki je bila po besedah urednika Andreja Ilca povezana z brskanjem po zapuščini Ade Škerl. Tanja Petrič, ki je knjigo uredila in napisala tudi spremno besedo, je namreč raziskala avtoričino zapuščino, ki jo hranijo v rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. V knjigo je vključenih 100 pesmi. Drugo spremno besedo je napisal Ivo Svetina.

Fotografija Ade Škerl s slovenskimi intimisti iz leta 1959. Z leve: Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Duša Počkaj, Ivan Minatti, Tone Pavček, Ada Škerl, Stane Sever in Janez Menart. Foto: Mladinska knjiga
Fotografija Ade Škerl s slovenskimi intimisti iz leta 1959. Z leve: Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Duša Počkaj, Ivan Minatti, Tone Pavček, Ada Škerl, Stane Sever in Janez Menart. Foto: Mladinska knjiga

Na libreto Svetine so dve leti pred tem v SNG Opera in balet Ljubljana krstno uprizorili slovensko operno delo Ada, za katero je glasbo zložil skladatelj Tomaž Svete. "V drami se Svetina na pretanjen način sooča z življenjem Ade Škerl, nepriznane in zanikane pesnice v našem prostoru, kar je velika kulturna sramota, in predvsem tudi z njenimi osnovnimi dilemami. Ena teh je njen odnos do urednika, ki ima do nje mentorski, očetovski, zaščitniški odnos, prepozna njen talent, bi ji rad pomagal, a je sam ujetnik družbenega diktata tistega časa, časa lopatarske poezije...," je v intervjuju leta 2019 dejal Svete.

Ko vedel bi

Ko vedel bi, kako sem te čakala,
kako kričala sobe je tišina,
bi v moji dlani tvoja dlan obstala.

Ko vedel bi, kako sem te čakala,
kako bolela duše je praznina,
bi misel tvoja mojo poiskala.

Pa le nemir je ranil up srca.
In senca smrti je prek moje duše šla.

Ada Škerl