Med muslimanskimi kandidati in kandidatkami, ki so bili na novembrskih volitvah izvoljeni, je več žensk. Foto: EPA
Med muslimanskimi kandidati in kandidatkami, ki so bili na novembrskih volitvah izvoljeni, je več žensk. Foto: EPA

Na volitvah v začetku prejšnjega meseca so ameriški volivci izbirali kandidate na lokalni, državni in zvezni ravni, na njih pa se je za položaje potegovalo tudi rekordnih 146 muslimanov in muslimank (tako vernikov kot tistih, ki se kot muslimani identificirajo zaradi rodu ali okolja, iz katerega izhajajo), od tega 51 za položaje v zakonodajnih telesih v 23 zveznih državah. Volitve so za ameriško muslimansko skupnost postregle še z enim mejnikom, saj je bilo uspešnih 82 kandidatov in kandidatk, kar vključuje tudi izvolitve v šolske odbore, mestne svete in na županska mesta. To število je bilo na volitvah leta 2020 71.

Medtem ko je bilo do nedavnih volitev v 18 zveznih državah 29 muslimanskih članov in članic skupščin, jih je po novem 43. Prvič so bili muslimani izvoljeni v zakonodajna telesa v Mainu, Illinoisu, Teksasu, Kaliforniji in Ohiu. Število muslimanskih članov predstavniškega doma zveznega kongresa je ostalo enako. Tako na položajih ostajajo Rashida Tlaib (Michigan), Ilhan Omar (Minnesota) in André Carson (Indiana). Muslimanska skupnost pa še naprej ostaja brez predstavnika v zveznem senatu, saj je bil republikanec Mehmet Oz, ki se sicer označuje za "sekularnega muslimana", v svojih prizadevanjih za položaj senatorja neuspešen.

"To so res dobre novice za prihodnost ameriške muslimanske skupnosti. Čim več muslimanov se poteguje za položaje na lokalni ravni, čim več muslimanov je članov državnih zakonodajnih organov, tem bolj verjetno je, da bo v prihodnosti več muslimanov članov kongresa", je v pogovoru za MMC izide novembrskih volitev ocenil Robert McCaw iz Sveta za ameriško-islamske odnose (CAIR).

V ZDA naj bi živelo okoli štiri milijone muslimanov in muslimank. Uradnega podatka ni. Foto: EPA
V ZDA naj bi živelo okoli štiri milijone muslimanov in muslimank. Uradnega podatka ni. Foto: EPA

Projekcija: Leta 2050 bodo muslimani druga največja verska skupnost

Uradnega števila muslimanskih prebivalcev ZDA ni, tudi zato, ker popisi prebivalstva ne vključujejo vprašanja o veroizpovedi. A ameriški raziskovalni center Pew je leta 2018 ocenil, da je takrat v državi živelo okoli 3,45 milijona muslimanov vseh starosti in da so muslimani predstavljali okoli 1,1 odstotka celotnega ameriškega prebivalstva. Muslimani sicer predstavljajo tretjo največjo versko skupino v ZDA, po kristjanih in judih. Po predvidevanjih Pewa bodo muslimani po številu prehiteli jude do leta 2040. Do leta 2050 naj bi jih bilo v ZDA 8,1 milijona oziroma 2,1 odstotka celotnega prebivalstva.

Število muslimanov v ZDA tako razmeroma hitro narašča. Leta 2007 je Pew računal, da je bilo muslimanov vseh starosti v državi 2,35 milijona (od tega 1,5 milijona odraslih). Do leta 2011 se je ta ocena zvišala na 2,75 milijona (1,8 milijona odraslih), od takrat pa se je število muslimanov letno povečevalo za okoli 100.000, tudi zaradi njihovega priseljevanja. Glede na te ocene naj bi zdaj v ZDA torej živelo okoli štiri milijone muslimanov.

Porast njihovega števila na izvoljenih političnih položajih po mnenju McCawa kaže, da je ameriška demokracija vse bolj reprezentativna. A trenutna zastopanost muslimanske skupnosti v 435-članskem predstavniškem domu kongresa je po njegovih besedah še vedno prenizka. "Morali bi imeti od 15 do 30 muslimanskih članov kongresa, za takšno prihodnost si prizadevamo. Pričakujemo, da bo v naslednjih desetih letih več članov kongresa muslimanov," je dejal.

A tudi dosedanji uspeh je terjal svoje napore. Kot je pojasnil McCaw, je bila najprej potrebna sprememba znotraj muslimanske skupnosti oziroma njeno organiziranje. "V zadnjih 30 letih so muslimane podpirale civilnodružbene organizacije, mošeje, neprofitne organizacije, ki so poskrbele, da so muslimani registrirani kot volivci. Naslednji korak je bil, da muslimani niso samo volili, ampak so tudi začeli sodelovati kot prostovoljci v političnih kampanjah. Nato smo poskrbeli, da so postali muslimani pomočniki izvoljenih politikov, postopoma pa smo prišli do točke, ko so postali pripravljeni kandidirati za politične položaje."

Ob tem so vidnejšo vključenost muslimanov v politiki omogočili tudi dejavniki zunaj te skupnosti. McCaw je opozoril, da protimuslimanske in islamofobne kampanje izgubljajo moč, ko nemuslimanski Američani vidijo muslimanske sodržavljane, ki se vključujejo v politiko, se potegujejo za položaje in uspešno zagovarjajo svoje vrednote. "Američani lahko vidijo resnico, da muslimanska skupnost želi to, kar želi vsak Američan, in da naša skupnost tako kot vsaka druga skupnost lahko zastopa interese svojih sosedov in zaveznikov".

Sorodna novica "Muslimani so si iz strahu spreminjali imena, moški so si brili brade, ženske snemale rute"

"Muslimanske politične prioritete"

Kako muslimanska identiteta in posamezne etnične identitete muslimanskih kandidatov in politikov vplivajo na njihove politike? McCaw je med, kot se je izrazil, "muslimanskimi političnimi prioritetami" poudaril reformo policije in nasprotovanje militarizaciji policije. Obe zahtevi sta se v ZDA razširili v zadnjih letih zaradi medijsko odmevnih primerov policijskih ubojev temnopoltih Američanov, ki so razpravo o vprašanju policijskega nasilja razširili na vprašanje institucionalnega rasizma v ZDA, še posebej po smrti Georgea Floyda v Minneapolisu pod kolenom belopoltega policista leta 2020.

Med prioritetami muslimanske skupnosti McCaw omenja tudi vprašanje priseljevanja in pravice priseljencev. Tako je poudaril nasprotovanje prepovedi vstopa v državo za državljane pretežno muslimanskih držav, ki je bila sprejeta v času predsednika Donalda Trumpa, večjo pravno zaščito za vse, ki prečkajo ameriško mejo, ter omogočanje državljanstva za Afganistance, evakuirane v ZDA po prihodu talibanov na oblast avgusta lani.

Muslimanski politiki si prizadevajo tudi za razveljavitev zakona iz leta 2002 o uporabi vojaške sile, sprejetega nekaj mesecev pred ameriškim napadom na Irak, ki pa je tudi 20 let pozneje še veljaven, od sprejetja pa so ga različni predsedniki navajali kot dovoljenje za napade drugje. George W. Bush ga je uporabljal kot podlago za napad na Irak, Barack Obama kot podlago za napade na džihadistično skupino Islamska država v Siriji, Donald Trump pa kot podlago za umor iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu. McCaw je kot eno izmed prioritet poudaril tudi nasprotovanje prodaji orožja in vojaške pomoči državam, ki kršijo človekove pravice, pri čemer je omenil Indijo, Savdsko Arabijo, Egipt, Združene arabske emirate, Izrael, Iran.

Demokratski kongresnici Ilhan Omar in Rashida Tlaib. Foto: EPA
Demokratski kongresnici Ilhan Omar in Rashida Tlaib. Foto: EPA

Republikanci želijo povrniti zapravljeno podporo

Medtem ko so izvoljeni muslimani v ZDA etnično raznoliki, poleg temnopoltih Američanov so namreč tudi somalijskega, pakistanskega, afganistanskega, indijskega, palestinskega rodu, pa so pogosto mladi in pretežno demokrati. Tudi vsi štirje muslimani, ki so bili do danes izvoljeni v kongres (poleg omenjenih treh je bil prvi leta 2006 Keith Ellison), so demokrati.

McCaw je dejal, da njihove raziskave kažejo, da se ameriški muslimani večinoma označujejo za politično "zmerne", v enaki meri, okoli 20 odstotkov, pa za konservativne in liberalne. Kljub temu naj bi jih večina, 60 do 70 odstotkov, podpirala demokratsko stranko, medtem ko naj bi jih republikance volilo 20 do 30 odstotkov. A tolikšna naklonjenost demokratom ni od nekdaj. Do leta 2000 je namreč republikance volilo od 40 do 50 odstotkov muslimanov, je pojasnil McCaw. Odziv te stranke na teroristične napade 11. septembra 2001 pa je odvrnil večino njenih dotedanjih muslimanskih podpornikov. Predvsem ameriška desnica se je takrat odločila muslimane v ZDA obravnavati kot (morebitne) notranje sovražnike in teroristične osumljence.

Muslimani in muslimanke, neodvisno od tega, ali so bili državljani ali ne, in od tega, ali so bili rojeni Američani ali pa so se v državo priselili od drugod, so bili v očeh države samodejno krivi, dokler niso dokazali svoje nedolžnosti. Oblasti so jim prisluškovale, za njimi vohunile, jih nadzirale, aretirale in zapirale so jih mimo ustreznih postopkov, brez obtožnic, številne so izgnali iz države. Policisti in agenti Zveznega preiskovalnega urada (FBI) so se infiltrirali v islamske centre, mošeje, šole, študentska društva in druge lokalne organizacije, kjer so vohunili za muslimani.

20 let sumov, nadzora, prisluškovanja

Po nekaterih podatkih je FBI po 11. septembru 2001 zaslišal več kot 700.000 muslimanov. "Muslimani so bili obravnavani kot krivi, dokler ni bila dokazana njihova nedolžnost, le zaradi etnične pripadnosti ali veroizpovedi," je režim, ki je veljal za muslimane, septembra lani za MMC opisala Zainab Chaudry iz CAIR-a. "Islamofobija iz časov po 11. septembru je povsem drugačna kot tista iz časov pred njim. Pred 11. septembrom smo se muslimani v ZDA počutili razmeroma prijetno. Prej okolje ni bilo sovražno do muslimanov, po 11. septembru pa kot musliman nisi mogel stopiti iz hiše, ne da bi kdo strmel vate ali te žalil, ne da bi se počutil drugačen ali Drugi. Številne muslimanke so snele svoje naglavne rute, številni moški so si obrili brade, nekateri so si spremenili imena, tisti, ki so imeli otroke, so jim dajali anglizirana imena, kot je Adam," je spremembo in dogajanje po napadih opisala Chaundry.

Muslimanske organizacije si prizadevajo za čim večjo volilno udeležbo med muslimani. Foto: Reuters
Muslimanske organizacije si prizadevajo za čim večjo volilno udeležbo med muslimani. Foto: Reuters

Za to večletno histerijo je najbolj odgovorna ravno republikanska stranka, ki pa zdaj, tako McCaw, dojema, da bi ji podpora muslimanov, še posebej na lokalni ravni, prišla prav, zato je njen diskurz o muslimanih bolj vključujoč.

A sprememba v diskurzu ne pomeni tudi spremembe v odnosu. McCaw je opozoril, da se ameriški aparat za državno varnost javno sicer usmerja v nadzor in spremljanje desničarskih skrajnežev, a da so ameriški muslimani in njihovi voditelji še vedno tarče institucij lastne države. Oblasti še naprej izvajajo infiltracije v muslimanske organizacije, še naprej to skupnost nadzirajo. "Še vedno nas dojemajo skozi prizmo državne varnosti," je dejal McCaw, ki je omenil ravnanje ameriške vojske. Ta po njegovih besedah še naprej kupuje metapodatke aplikacij, ki jih pogosto uporabljajo muslimani, tudi ameriški, pri čemer ni jasno, kaj s temi podatki počne. "Način, kako vlada govori o muslimanih, se je zmehčal, način, kako muslimane obravnava, pa je ostal enak," je pojasnil.

McCaw je sicer poudaril, da so muslimani zdaj bolj zastopani v medijih in da jih manj pogosto demonizirajo, a da v poročanju o muslimanski skupnosti še vedno obstajajo institucionalni predsodki proti muslimanom. Primer, ki ga je navedel, je bila uporaba primerjave letošnje odločitve vrhovnega sodišča, ko je razveljavilo ustavno zagotovljeno pravico do splava, tudi v liberalnih medijih s šeriatom oziroma islamskim pravom. Po njegovih besedah so islamski verski običaji tako še naprej demonizirani.

Participacija kot nujen korak

Muslimani v ZDA se sicer zavedajo, da so politike v njihovo škodo v zadnjih 20 letih izvajale tako republikanske kot demokratske vlade, še manjše razlike med glavnima strankama pa so glede odnosa do muslimanov po svetu. Med ameriškimi muslimani je razširjeno nezadovoljstvo nad obema strankama, ko gre za ameriško zunanjo politiko, je dejal McCaw, kar negativno vpliva na volilno udeležbo med muslimani. Zato je, kot je poudaril, pomembno ljudem pokazati, da so lokalne in državne volitve pomembne.

"Če ne bomo imeli glasu v kongresu, se naša stališča o zunanji politiki ne slišala. Zato je potrebno, da muslimani kandidirajo, da se lahko bojujejo proti stališčem establišmenta, ki morda škodujejo muslimanom v drugih državah," je dejal McCaw. "Participacija je ključna, a to ne velja samo za muslimane, ampak za vse skupnosti."