Čeprav se včasih zdi, da je Evropska ljudska stranka usmerjena v promigracijsko liberalno levico, Janša meni, da je večina članic EPP podpira podoben pogled na varnost meja kot SDS in nasprotuje nekaterim odločitvam, ki so jih sprejeli v preteklosti.
»Toda obstaja manjšina, ki ni pripravljena priznati napake, ki jo je naredila največja članica EPP, to je CDU in Angela Merkel. Ta odločitev je zdaj na mizi pred družino EPP. Od tega je odvisno, kakšno zavezništvo bo oblikovano v naslednjem Evropskem parlamentu. Če bo EPP oblikovala podobno koalicijo kot v zadnjih obdobjih z levico, socialisti in zelenimi ter na evropski ravni ponavljala nemško veliko koalicijo, ki je naredila veliko škodo, potem bomo razmislili o nadaljnjem sodelovanju. Toda verjamem, da se velika večina EPP zavzema za oblikovanje resnične desnosredinske koalicije z ECR, s konservativci in drugimi strankami, ki so pripravljeni reševati probleme Evrope,« je dejal Janša.
Na vprašanje, ali bi bil lahko predsednik EPP Manfred Weber uspešen pri sklenitvi zavezništva med EPP in ECR, je odgovoril: »Upam, da bo. Prihodnje leto bo kongres EPP in upam, da bo sprejel takšno pot. V nasprotnem primeru, bomo razmislili o našem nadaljnjem članstvu.«
Podprl je tudi svojega zaveznika madžarskega premierja Viktorja Orbana, čeprav se je na svojem zadnjem obisku na Kitajskem srečal s Šijem in Putinom.
Janša je potrdil tudi, da bi bil pripravljen sodelovati tudi s stranko Identiteta in demokracija (ID), vendar pa le s tistimi strankami, ki v vojni v Ukrajini niso na strani Rusije. Mimogrede, v ECR so (postfašistična) stranka Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni, poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost, španski neofašisti Vox, švedski demokrati, v ID pa francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen, avstrijski svobodnjaki, Alternativa za Nemčijo, italijanska Liga Mattea Salvinija. Skratka, gre za stranke, ki jih v Evropi označujejo za evropsko skrajno desnico.
Podprl je tudi svojega zaveznika madžarskega premierja Viktorja Orbana, čeprav se je na svojem zadnjem obisku na Kitajskem srečal s Šijem in Putinom. »Orbanova politika je v mnogih pogledih pravilna. Ne strinjamo se glede Ukrajine, toda na Madžarskem je drugačen položaj kot v Sloveniji, saj imajo odprta vprašanja glede svoje manjšine v Ukrajini. Ne glede na ta nesoglasja pa je položaj v Ukrajini jasen. Ukrajina je žrtev, Rusija pa agresor. Ko se o tem pogovarjam z Orbanom, ga spomnim na invazijo nezakonitih migrantov v Evropo leta 2015. Takrat je bil on edini, ki si je upal odkrito spregovoriti o napačni politiki velikih fantov iz Bruslja in Nemčije. Zgodovina mu je dala prav. Leto 2015 je bilo mejnik, ko se je Evropa odločila za napačno pot, zaradi česar se še zdaj soočamo s posledicami, ki se odražajo na naših razpravah glede azilne politike, varnosti meja in drugih posledic v državah, ki so članice schengenskega sistema.«