Tudi pravniki opozarjajo, da je sodna praksa jasna – razpisne pogoje glede vodstvenih izkušenj izpolnjuješ le, če si opravljal delo na vodstveni funkciji, pomočniško delovno mesto ne šteje. Pa vendar bodo pristojni uradniki po naših informacijah Jušiću morda še ta teden prižgali zeleno luč za ta položaj, saj menda želijo preprečiti fiasko, ki bi se sicer zgodil, če bi si notranji minister prvič v zgodovini slovenske Policije izbral direktorja, ki nima pogojev za to funkcijo.

Tako bi bile seveda pod vprašajem tudi vse njegove dosedanje poteze in odločitve, saj v tem primeru ne bi izpolnjeval niti pogojev za vršilca dolžnosti. V tem kratkem času je namreč zamenjal že celo vrsto ljudi in po besedah njegovih sodelavcev pridno izpolnjeval tudi politična navodila, pri tem pa se ni oziral na veljavno zakonodajo in opozorila pravnih strokovnjakov, da lahko sodelavce na najvišjih položajih v Policiji zamenja samo na podlagi krivdnih razlogov, vse drugačne zamenjave in razrešitve pa da so nezakonite. A Jušić se na to ni oziral. Sledil je usmeritvam ministra, ki je javno razlagal, da si Jušić pač lahko izbere svojo ekipo. Čeprav mu zakonodaja tega ne omogoča.

Poleg tega se takoj vrine drugo vprašanje: kako objektivni in korektni so sploh lahko notranjevarnostni postopki, v katerih se znajde tudi prvi mož Policije, saj je nadrejen ljudem, ki ga preiskujejo oziroma preverjajo njegovo ravnanje v neki drugi vlogi. Dnevnik je pred dnevi razkril, da naj bi se Jušić znašel v notranjevarnostnem postopku zaradi zgodbe o nenavadnih okoliščinah zasega 175 kilogramov kokaina v času, ko je Jušić nadomeščal vodjo koprskih kriminalistov. Policija je potrdila, da poteka preiskava, a zanikala, da preiskujejo tudi Jušića.

Se pa Jusičevo ravnanje med drugim preverja vsaj še v enem notranjevarnostnem postopku. Neuradno gre za dogodke v času prejšnje oblasti, ko naj bi se po naročilu nekdanjega vodstva Policije vršili postopki zoper določene ljudi. Zdaj pa ugotavljajo vse okoliščine tega početja, ali je bilo sploh zakonito. Med osebami, ki so sodelovale pri tem, naj bi bil tudi Jusić. Se pa sprašujem, ali so lahko dovolj objektivni podrejeni uslužbenci Policije, ko preverjajo delovanje svojega šefa, prvega moža Policije. Verjetno bi bilo bolj primerno, če bi takšne postopke vodili tožilci, ki preganjajo uradne osebe s posebnimi pooblastili.

Senad Jušić je bil po naših podatkih obravnavan vsaj še v enem notranjevarnostnem postopku, ki ga je Sektor za notranje preiskave in integriteto zaključil v lanskem letu. Nanašal naj bi se na domnevno sporna izplačila za nadurno delo v času epidemije oziroma na organizacijo dela v tistem času. Neuradno naj bi sicer ugotovili, da ni bilo razlogov za odrejanje dela prek polnega delovnega časa, vendar pri Jušiću naj ne bi našli razlogov za morebitna kazniva dejanja, medtem ko naj bi roki za delovnopravne ukrepe zoper Jušića že zastarali. Podrobnosti tega nadzora in notranjevarnostnega postopka sicer niso znane.

Prav tako formalno ni znano, kaj točno se je dogajalo pred leti, ko je bil Jušić po podatkih naših virov, premeščen iz mobilne kriminalistične enote na koprski policijski upravi na mejno Policijo, kjer naj bi opravljal delo policista. Njegovi nekdanji sodelavci pravijo, da naj bi bil kazensko premeščen zaradi domnevnih nepravilnosti pri eni izmed zadev, medtem ko na Policiji to zanikajo. Sporočili so, da je zaradi študija ob delu, zaradi lažjega usklajevanja študijskih in službenih obveznosti, sam zaprosil za premestitev.

Pod črto, če torej potegnemo vzporednico z dogajanjem v Policiji v času prejšnje oblasti, ko smo se vsi držali za glavo, saj so čez noč v vodo padli vsi standardi in predpisi, ki so vsa ta leta veljali za zaposlovanje na najvišjih položajih v Policiji in na Nacionalnem preiskovalnem uradu, danes ni kaj dosti drugače. Na čelu Policije je človek, ki še nikoli ni sedel na vodstvenem položaju in za katerega se že celo poletje sprašujemo, ali sploh izpolnjuje pogoje za to delovno mesto. Prav tako je pomočnica direktorja na NPU-ju postala oseba, ki ima dejansko le nekaj let operativnega dela v Policiji in prav tako nikoli ni vodila nobene enote ter sploh nima tovrstnih izkušenj.

Če so včasih na tem uradu zaposlovali samo najboljše kadre iz drugih policijskih uprav, danes ni več tako in v elitni preiskovalni enoti priložnost dobijo tudi slabo ocenjene kriminalistke iz lokalnih uprav, zaradi prijateljskih povezav z vodstvom, lahko beremo v medijih. Za nameček pa je menda neobetavna tudi polletna statistika na NPU-ju, celo porazna, saj naj bi imeli zelo slabe rezultate, tako po številu kazenskih ovadb kot po preiskani škodi, ki izvira iz kaznivih dejanj. Kar ne more biti ravno v ponos najbolj elitni enoti preiskovalcev v državi.

Politika se s tem, kot kaže, pretirano ne obremenjuje. Na prvem stolu Policije želi imeti človeka, ki ji je servilen in ki bi izvajal, kar se mu naroči. Ubogljivega kimavca. Jušić je tako vlogo že dokazal z nezakonitimi kadrovskimi menjavami. Ko je ignoriral zakonodajo in ubogal politiko. Ni dvoma, da se uradniški svet zanj ne bi potrudil in mu tlakoval pot do polnega mandata. Ob tem pa se postavlja vprašanje, čemu sta sploh namenjena uradniški svet in posebna natečajna komisija, katerih vloga bi morala biti prav ta, da na najvišje uradniške položaje v državi usmerita najbolj strokovne in neodvisne osebe. Brez sence dvoma v njihove kompetence in izkušnje. Če se bo zgodba, kot se napoveduje, preselila na sodišče, je glede na dosedanje sodne odločbe že jasno, kakšno odločitev bo sprejelo sodišče. Sodna praksa je glede delovnih izkušenj jasna.