Sreda, 31. 5. 2023, 13.09
11 mesecev
Nekdanja srbska obveščevalca obsojena na 15 let zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,46
Postopek proti Simatoviću in Stanišiću je z 20 leti najdaljši v zgodovini haaškega sodišča. Začel se je leta 2003, ko je tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložilo obtožnico proti njima.
Sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča v Haagu je danes po dveh desetletjih od začetka sodnih postopkov izrekel 15-letni zaporni kazni nekdanjemu vodji srbske Službe državne varnosti (SDB) Jovici Stanišiću in njegovemu namestniku Franku Simatoviću zaradi vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini med letoma 1991 in 1995.
Stanišić in Simatović sta bila obsojena zaradi sodelovanja pri skupnem zločinskem podvigu, kar je privedlo do zločinov v Bijeljini, Zvorniku, Bosanskem Šamcu, Doboju, Sanskem Mostu in Trnovu, poroča srbska javna radiotelevizija RTS. Hkrati je sodišče ugotovilo, da sta odgovorna za umor, storjen na Daljski Planini na skrajnem vzhodu Hrvaške junija 1992. Hkrati je sodišče ugotovilo, da sta odgovorna za umor, storjen na Daljski Planini na skrajnem vzhodu Hrvaške junija 1992.
Mehanizem je tako zavrnil pritožbo dvojca na sodbo izpred dveh let in jima podaljšal izrečene kazni.
Sodni senat je junija 2021 Stanišića in Simatovića – zadnji je bil tudi nekdanji poveljnik enote za posebne operacije SDB – že obsodil na 12 let zapora zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Te je po zavzetju Bosanskega Šamca v BiH aprila 1992 proti bošnjaškemu in hrvaškemu prebivalstvu izvedla srbska paravojaška skupina Rdeče baretke.
Za načrtovanje pobojev nista obsojena
Sodniki so takrat potrdili, da sta obtožena z usposabljanjem in napotitvijo pripadnikov posebnih enot SDB in lokalnih Srbov bistveno vplivala na zavzetje Bosanskega Šamca in izvršitev zločinov. Nista pa bila obsojena za načrtovanje vojnih zločinov, saj sodišče ni nedvomno ugotovilo, da sta sodelovala pri skupnem zločinskem podvigu s ciljem trajne in nasilne odstranitve nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške, kot je trdilo tožilstvo. Sodni senat, ki ga je vodila sodnica Graciela Gatti Santana, je danes odločil drugače.
Najdaljši postopek v zgodovini haaškega sodišča
Postopek proti Simatoviću in Stanišiću je z 20 leti najdaljši v zgodovini haaškega sodišča. Začel se je leta 2003, ko je tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložilo obtožnico proti njima. Istega leta so ju srbske oblasti prijele in izročile sodišču. Oba sta se izrekla za nedolžna.
Z današnjim izrekom pravnomočne sodbe so se končali vsi postopki proti obveščevalcema, ki sta od leta 2021 v priporu v Scheveningnu. Ker so ju od začetka sodnih postopkov večkrat začasno izpustili iz pripora, je Simatović v zaporu že prestal skupno okoli 6,5 leta, Stanišić pa okoli 5,4 leta.
