Obeta se spopad izpred petih let

V prvem krogu predsedniških volitev v Franciji sta največ glasov dobila dosedanji predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen

V prvem krogu predsedniških volitev v Franciji sta največ glasov dobila dosedanji predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen. 24. aprila tako Francijo čaka repriza iz leta 2017. Glede na izide vzporednih volitev je Macron dobil med 28,1 in 29,7 odstotka glasov, Le Pen pa med 23,3 in 24,7 odstotka. Drugi krog bo čez 14 dni oziroma 24. aprila. 

Macron je vse Francoze, ne glede na to, za koga so glasovali, že pozval, naj ga v drugem krogu podprejo in zaustavijo skrajno desnico. "Nič še ni odločeno," je opozoril in dodal, da bo izbira čez dva tedna pomembna ne samo za Francijo, ampak za celo Evropo.

Dejal je, da njegov projekt bolje kot projekt skrajne desnice odgovarja na izzive in strahove tistih, ki so jezni, ki kljub delu nimajo dostojnega življenja, ki se jim zdi, da niso slišani.

Le Pen pa je napovedala, da bo ob zmagi čez dva tedna državo v prihodnjih petih letih spravila v red. Po njenih besedah bodo Francozi 24. aprila odločali o dveh nasprotujočih si vizijah družbe. "Zastopam socialno pravičnost," je zatrdila in napovedala "obnovo suverenosti Francije".

"Moj projekt bolje kot projekt skrajne desnice odgovarja na izzive in strahove tistih, ki so jezni, ki kljub delu nimajo dostojnega življenja, ki se jim zdi, da niso slišani."

Emmanuel Macron

Na tretje mesto se je uvrstil skrajni levičar Jean-Luc Melenchon, ki je glede na izide vzporednih volitev dobil med 19,8 in 20,5 odstotka glasov.

Za njim se je uvrstil konkurent Le Pen na skrajni desnici Eric Zemmour, ki je dobil med 6,8 in 7,0 odstotka glasov.

V prvem krogu predsedniških volitev se je za položaj v Elizejski palači sicer potegovalo 12 kandidatov.

Razočaranje sta doživeli kandidatki obeh nekdaj največjih francoskih strank, iz katerih je v preteklosti izšla večina predsednikov.

Kandidatka desnosredinskih republikancev Valerie Pecresse je glede na izide vzporednih volitev dobila med 4,5 in 5,1 odstotka glasov. Za pariško županjo Anne Hidalgo, kandidatko socialistov, pa je glasovalo le med 1,9 in 2,1 odstotka volivcev.

Obe sta svoje volivce že pozvali, naj v drugem krogu podprejo Macrona, enako je storil kandidat ekologov Yannick Jadot, za katerega so glasovali okoli štirje odstotki volivcev. Melenchon pa je privržencem dejal, da noben glas ne sme iti Le Penovi, a Macrona ni izrecno podprl.

Macrona sta podprla tudi Fabien Roussel iz komunistične stranke in Philippe Poutou iz protikapitalistične stranke.

Po drugi strani je Zemmour svojim privržencem dejal, naj 24. aprila glasujejo za Le Penovo. Podporo ji je, tako kot pred petimi leti, izrazil tudi Nicolas Dupont-Aignan, kandidat stranke Vstani, Francija.

Volitve je zaznamovala precej nizka udeležba - po ocenah na volišča ni prišlo med 26 in 29 odstotkov od 48,7 milijona upravičencev.

Kampanja je potekala v znamenju vojne v Ukrajini, Macron pa pred prvim krogom ni sodeloval v nobenem televizijskem soočenju. Tudi sicer je kampanjo začel pozno, več pozornosti je posvečal predsedniškim dolžnostim.

Po drugi strani je Le Pen veliko delala na terenu in ljudi opozarjala na draginjo, ki jih ogroža tudi zaradi vojne v Ukrajini.

Dokončna odločitev o zmagovalcu bo znana čez štirinajst dni, ko bo Francija doživela reprizo leta 2017. Tudi pred petimi leti sta se namreč v drugem krogu pomerila Macron in Le Pen.

Tedaj je zmagal Macron s 66 odstotki glasov, za letos pa ankete napovedujejo tesnejši izid, tako da je vprašanje, ali bo v Elizejski palači še pet let ostal sedanji predsednik ali se bo tja kot prva predsednica vselila Le Pen.

sH-TMJWKL7U

hlgKCRQ6FUY

pIKnIEkJErI