1. Radijski signal domnevno z najbližjega zunajosončnega planeta

Tako si površje Proksime Kentavre b predstavlja umetnik. Foto: ESO/M. Kornmesser
Tako si površje Proksime Kentavre b predstavlja umetnik. Foto: ESO/M. Kornmesser

Radijski teleskop Parkes je zaznal radijski signal, ki prihaja iz smeri naše najbližje sosednje zvezde Proksime Kentavre. O dogodku ekskluzivno poroča britanski Guardian. Da ne bo pretiranega navdušenja: možnost, da gre za nezemljane, je pičla.

Parkes redno zaznava takšne signale in navadno tudi najde povsem tuzemska pojasnila zanje. Sateliti, lokalna interferenca, naravni viri itd. Tokrat pa za signal, ki je bil zaznan aprila in maja lani, ne najdejo pojasnila. Več o tem v Scientific American.

Proksima Kentavra je del trozvezdja Alfa Kentavra. Foto: Digitized Sky Survey 2, Davide De Martin/Mahdi Zamani
Proksima Kentavra je del trozvezdja Alfa Kentavra. Foto: Digitized Sky Survey 2, Davide De Martin/Mahdi Zamani

Sta pa frekvenca in rdeči signala pomik takšna, da kažeta na planetarni izvor, piše Guardian.

Proksima Kentavra je najbližja sosednja zvezda. Nahaja se 4,2 svetlobna leta stran. Ob njej so leta 2016 odkrili planet, ki se nahaja na območju Zlatolaske, torej bi na njem lahko teoretično obstajala tekoča voda. Kasnejša opazovanja pa so nakazala možnost, da bi tam lahko obstajal širši planetarni sistem.

Toda možnosti, da bi na eksoplanetu Proksima Kentavra b obstajalo življenje, so majhne. Nahaja se namreč pri zvezdi rdeči pritlikavki. Slednje namreč znane po močnih izbruhih, obsežnih zvezdnih "nevihtah", kar je neugodno za kar koli biotskega, čez čas pa tudi uničujoče za morebitno ozračje. Zapovrh planet ves čas proti zvezdi moli isto plat, torej je ena "prepražena", druga hladna itd.

A spet, to so sklepanja na podlagi zelo omejenih podatkov. Resničnih razmer tam ne poznamo. Možnost, da tam obstaja življenje, je še vedno realna, čeravno majhna.



2. Krstni polet Dolgega pohoda-8, ki gre po Falconovih stopnjah

Nova raketa. Njen razvoj se je začel leta 2017 na temelju Dolgega pohoda-7. Foto: CNSA
Nova raketa. Njen razvoj se je začel leta 2017 na temelju Dolgega pohoda-7. Foto: CNSA

Ne zgodi se prav pogosto, da vidimo polet popolnoma nove rakete. To se je zgodilo ta teden. Dogodek je pomemben tudi zato, ker je prvi korak Kitajske večkratni uporabnosti raket naproti.

V torek ob 5.37 po našem času je bila z vesoljskega strelišča Venčang izstreljena raketa Dolgi pohod-8. Po 15 minutah je dosegla soncesinhrono orbito in dostavila neopredeljen tovor, sporoča Kitajska narodna vesoljska administracija (CNSA).

Raketa je visoka 50 metrov in široka 3,3 metra. Masa ob vzletu je 365 ton. V soncesinhrono tirnico na višini 700 kilometrov zmore poslati 4,5 tone, v prehodno geostacionarno pa 2,8 tone.

Prva stopnja je opremljena z dvema kerozinskima motorjema YF-100 in je v bistvu "pobrana" z Dolgega pohoda-7. Drugo stopnjo pa so vzeli z Dolgega pohoda-3A, opremljena je z dvema vodikovima motorjema YF-75.

Preizkušanje tehnike za večkratno uporabnosti

Prva stopnja naj bi bila zmožna večkratnih prižigov v istem poletu, pa tudi zmanjšanja potiska za okoli četrtino. Zadnje so tokrat uspešno testirali. Gre za pogoj večkratne uporabnosti prve stopnje. Naslednje leto bodo poskušali z njo navpično pristati, kot to počnejo tudi prve stopnje Falconov 9. Še dve podobnosti: za usmerjanje padca bodo koristili zamrežena stranska krilca na vrhu, pri pristanku se bodo sprožile štiri mehanske noge. Ena razlika: s prvo stopnjo vred se bosta vrnila tudi stranska potisnika.

Dolgi pohod-8 po predvidoma prva večkrat uporabna raketa Kitajske, do leta 2035 pa naj bi bile vse take.

Video: Kratek posnetek izstrelitve

Video 2: Predstavitev načrtov večkratne uporabnosti

Drugo s Kitajske: uradni predstavniki so potrdili, da bo prvi modul Kitajske vesoljske postaje izstreljen v prvi polovici leta 2021 na raketi Dolgi pohod-5B, piše Šinhua.


3. Še en teden, še en Falcon 9

Nasledni teden o Falconih 9 ne bomo poročali. Tudi zato, ker gre Vesoljski tednik na novoletni odmor. Foto: SpaceX
Nasledni teden o Falconih 9 ne bomo poročali. Tudi zato, ker gre Vesoljski tednik na novoletni odmor. Foto: SpaceX

Prejšnjo soboto ob 15.00 je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena SpaceX-ova raketa Falcon 9. V nebo je ponesla tovor ameriške vojske pod stopnjo zaupno (NROL-108), zato so tudi prenos prekinili predčasno.

Prva stopnja rakete je pristala na ploščadi na kopnem. To je bil njen peti polet.

SpaceX je doslej naštel 70 pristankov prvih stopenj.

To je bila 26. in tudi zadnja izstrelitev Falcona 9 letos.

Video: Posnetek izstrelitve


4. Še en zaplet z SLS-om

Prva stopnja SLS-a januarja letos med vnašanjem v betonsko stojalo centra Stennis. Foto: NASA/SSC
Prva stopnja SLS-a januarja letos med vnašanjem v betonsko stojalo centra Stennis. Foto: NASA/SSC

Nasa je sporočila, da je skupaj z Boeingom opravila t. i. mokri preizkus prve stopnje rakete SLS. A vse ni šlo po načrtu.

Ponazoritev stopnje Exploration Upper Stage. Foto: Nasa/Terry White
Ponazoritev stopnje Exploration Upper Stage. Foto: Nasa/Terry White

Stopnja je nameščena v betonsko stojalo Nasinega središča Stennis. V okviru mokrega preizkusa so jo napolnili z 3,2 milijona litrov pod ničlo ohlajenega vodika in kisika. Test pa se je končal predčasno, "nekaj minut" prej. Odštevanje so želeli pripeljati od 10 minut do zadnjih 33 sekund pred virtualnim prižigom rakete.

Vzrok prekinitve ni znan. Prav tako ni znano, ali bodo test ponovili. Nasa je sporočila le, da je SLS v "odličnem stanju".

NasaSpaceFlight poroča, da so rezervoarja uspešno napolnili, a se eden izmed ventilov ni zaprl dovolj hitro, vsaj ne tako hitro, kot je zapisano v nadzornem programju. Zna biti, da bodo samo prilagodili pravila.

SLS čaka še t. i. prvi prižig. Napravo bodo spet napolnili, odštevanje pripeljali do ničle in nato dejansko prižgali vse štiri motorje. Gnali jih bodo osem minut in tako statično simulirali celoten polet prve stopnje. Vse kaže, da to ne bo letos.

Ameriška družba Lockheed Martin želi kupiti družbo Aerojet Rocketdyne za 4,4 milijarde dolarjev. Rocketdyne proizvaja motorje RS-25, ki so nekoč gnali Space Shuttle, kmalu pa še SLS.

SLS je ključna raketa za Nasin program Artemis, ki predvideva vrnitev človeka na Mesec do leta 2024. Prva verzija (Block 1) bo v nižjo Zemljino tirnico zmogla 95 ton, druga verzija (Block 2) pa 130 ton.

Block 1 bo poletel predvidoma konec prihodnjega leta. Za drugo verzijo morajo še razviti zmogljivejšo drugo stopnjo (Exploration Upper Stage), kar bo terjalo še vsaj nekaj dodatnih let.

In ko smo že pri programu Artemis, ta je doživel še en udarec. Prenizko financiranje, poroča SpaceNews. Nasa je namreč zaprosila za 3,3 milijarde dolarjev v letu 2021, ki bi jih potrošila za začetek razvoja pristajalnega modula. Kongres je od tega odobril 850 milijonov. Iz tega je moč sklepati, da oprema do leta 2024 ne bo nared, po prihajajočo Bidnovo administracijo pa se bo vse skupaj zavleklo še dlje v prihodnost.


5. Vegi so res narobe zvezali kable

Trenutek, ko je stopnja skrenila s poti (v rdečem krogu). Foto: ArianeSpace/posnetek zaslona
Trenutek, ko je stopnja skrenila s poti (v rdečem krogu). Foto: ArianeSpace/posnetek zaslona
Raketa Vega. Foto: EPA
Raketa Vega. Foto: EPA

Neodvisna preiskovalna skupina je objavila poročilo o vzrokih nesreče Vega, ki se je zgodila 17. novembra letos (poglavje 1). Dostopno je le prek povzetka oziroma sporočila za javnost družbe Arianespace.

Prve stopnje Vege so po vzletu s Kouroua delo opravile brezhibno. Po vklopu motorja pa se je vrhnja stopnja Avum prenehala vzpenjati, kmalu zatem so z njo izgubili stik, padla je v morje skupaj z dvema satelitoma.

Vzrok sta dejansko bila narobe zvezana kabla za usmerjanje šobe motorja. Delavci so jih tako zvezali zaradi "zavajajočih" postopkov integracije, piše v poročilu.

Kaj pa nadzor kakovosti? "Napake niso zaznali v številnih nadzorih in testih, ki so potekali med integracijo AVUM-a in odobritvijo pripravljenosti rakete zaradi nekaterih nekonsistentnosti med specifičnimi zahtevami in predpisanimi nadzori."

To je bila druga nesreča v zadnjih treh poletih Vege.

Vega je zmožna ponesti do 1500 kilogramov tovora v polarno oziroma sončnosinhrono tirnico. Kmalu jo bodo nadomestili z močnejšo Vego-C.


6. Novi prvi mož Evropske vesoljske agencije bo Josef Aschbacher

Josef Aschbacher. Foto: ESA–Philippe Sebirot, 2016
Josef Aschbacher. Foto: ESA–Philippe Sebirot, 2016

Mandat obstoječega generalnega direktorja Ese, Johanna-Dietricha Wörnerja, se bo iztekel 30. junija 2021. Svet Evropske vesoljske agencije je že izbral njegovega naslednika. To bo 58-letni Josef Aschbacher. Zadnja štiri leta je vodil Esin program opazovanja Zemlje, prej je delal na Copernicusu. Ima doktorat s področja naravoslovne znanosti. Esi se je pridružil že leta 1990, sporočajo iz agencije.

Slovenija je že lep čas pridružena članica Ese, v nekaj letih naj bi postali polnopravni, pričakujejo pristojni.


7. Sankcije ZDA udarile tudi ruske raketarje

Rogozin. Foto: Roskozmos
Rogozin. Foto: Roskozmos

Združene države Amerike so uvedle sankcije na ruska podjetja, ki naj bi sodelovala z rusko vojsko, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Te družbe odslej ne bodo mogle kupovati iz ZDA. Med njimi je kopica družb, ki sodelujejo v ruskem vesoljskem programu. To je očitno pogrelo prvega moža ruske vesoljske korporacije Roskozmos, Dimitrija Rogozina.

Rogozin je odvrnil, da so sankcije "protizakonite", namenjene zgolj zatiranju konkurence in tako v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije, piše v sporočilu za javnost Roskozmosa.

Sojuz je deset let bil edini most med Zemljo in Mednarodno vesoljsko postajo. Foto: Nasa
Sojuz je deset let bil edini most med Zemljo in Mednarodno vesoljsko postajo. Foto: Nasa

Tudi vsebinsko so zgrešene in pravzaprav neumne, je nadaljeval, saj so uperjene proti organizacijam, ki niso vojaške. TsNIIMash je "vodilni znanstveni institut", ki med drugim upravlja z Mednarodno vesoljsko postajo, v njem pa so stalno prisotni predstavniki Nase. RSC Progres oziroma Samara pa proizvaja rakete Sojuz 2, in Sojuze, ki so zadnjih deset let izključno dostavljali ljudi v orbito.

"Po tem, ko so očitno popravili svoj 'trampolin', naši ameriški kolegi najprej pljunijo v Samaro. Ste se morda prehiteli, dragi kolegi? Vaš 'trampolin' se lahko znova zlomi in prisiljeni boste vašo slast do vesolja spet zadovoljevati preko nas," je sporočil Rogozin.

Sankcije bodo povzročile še več nezadovoljstva in ovir v že tako napetih odnosih med Rusijo in ZDA tudi na področju vesolja, še posebej glede Mednarodne vesoljske postaje. Rogozin zato od ZDA zahteva, naj nemudoma odpravijo sankcije. V tem primeru jih bodo obravnavali kot "nesporazum".

Rusija se na področju vesolja vse bolj obrača proti Kitajski, tako glede načrtov naslednje vesoljske postaje kot lunarnega programa. MVP se medtem bliža koncu "življenjske" dobe, saj so napake in odpovedi vse pogostejše.

Roskozmos medtem vložil tožbo proti RSC Progresu, piše Ria novosti. Od njega zahteva 55 milijonov evrov, razlog ni znan.

Center Hruničov, ki proizvaja raketno družino Angara, pa je začel razmišljati o večkratni uporabnosti, spet poroča Ria novosti. Angara 5 je drugi testni polet opravila prejšnji teden (poglavje 2).


8. Jupiter in Saturn blizu kot že stoletja ne

Jupiter na levi in Saturn na desni. Foto: Nasa/bill Ingalls
Jupiter na levi in Saturn na desni. Foto: Nasa/bill Ingalls

V ponedeljek popoldne sta bila Jupiter in Saturn na nebu le šest ločnih minut vsaksebi. Naslednjič bosta Jupiter in Saturn tako tesno skupaj šele čez 60 let. To je seveda vse le navidezno, saj sta bila planeta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Več v tej MMC-jevi objavi.

Morebitni prijazni bralci ste vabljeni, da fotografije izjemnega dogodka delite z MMC-jem in javnostjo prek aljosa.masten@rtvslo.si. Ob prispelosti bodo objavljeni tukaj.

Svoje delo je z nami delil Jure Skvarč. Veliko konjunkcijo posnel na La Palmi (Kanarski otoki) na nadmorski višini okoli 2200 metrov. V času snemanja sta bila Jupiter in Saturn približno 18 stopinj nad obzorjem. Vidne so še Jupitrove lune Io, Ganimed in Evropa.

Dodal je še tehnične vidike nastanka posnetka. Objava je narejena po "srečni" metodi, zbranih je bilo 100 slik od posnetih 717 v času 30 sekund. Slike so bile potem poravnane, sestavljene v eno in programsko izostrene. Na zgornji fotografiji je naravno razmerje svetlosti planetov, kot bi ju videli skozi teleskop. Na drugi pa je svetlost Saturna poudarjena za boljšo vidljivost.

Naravna svetlost. Foto: Jure Skvarč
Naravna svetlost. Foto: Jure Skvarč
Poudarjeni Saturn. Foto: Jure Skvarč
Poudarjeni Saturn. Foto: Jure Skvarč

Posnetek je sicer nastal 21. decembra 2020 ob 18.55 z 250-milimetrskim teleskopom f/4 Newton + Barlow 2.7x. Uporabljena kamera je bila ASI533MC, čas osvetlitve 3 milisekunde na sliko. Škvarcu se za poslano zahvaljujemo.




9. VIDEO: Božično voščilo z Mednarodne vesoljske postaje


10. VIDEO: Kako bo pristal Perseverance

Nasin Rover Perseverance je pravkar na poti proti Marsu. Pristal bo 18. februarja prihodnje leto. Proizvajalec, institut JPL, je pravkar izdal videopredstavitev pristanka, torej dobro znanih "sedem minut groze". Vsekakor bomo spremljali v živo.


Drugi slovenski viri za vesolje:

Portal Vesolje.net
Forum Vesolje
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune
Astronomska revija Spika


11. SKOK V ZGODOVINO: Mrzlično in mrzlo reševanje vesoljskih psov

Okroglih 60 let nazaj so Sovjeti proti vesolju poslali dva psa v kapsuli. Polet se je ponesrečil, kapsula je končala globoko v Sibiriji. Premrzli živali so pri minus 40 stopinjah Celzija iskali več dni. Ker je šlo za spodletel polet, je Sovjetska zveza misijo zamolčala. O njej je znanega tako malo, da nima niti svojega vnosa v mednarodni Wikipediji. Nekaj več podatkov pa so zbrali na portalu RussianSpaceWeb.

Sovjetska zveza je tedaj hitela z razvojem vesoljske ladje, s katero bi lahko izstrelila prvega človeka v vesolje. V ta namen so izdelali kup prototipov, vanje pa dajali pse, začenši z Lajko leta 1957. Leta 1960 sta med drugim prišla na vrsto Kometa (rus. komet) in Šutka (rus. šala). Dali so ju v plovilo Vostok 1K-4, vse skupaj pa je raketa Vostok (8K72K) z Bajkonurja oz. takrat še Tjuratama v nebo poslala 22. decembra 1960. Domnevno zaradi napake na tretji stopnji rakete pa so dosegli zgolj višino 214 kilometrov, premalo za vtirjenje v orbito. Plovilo so predčasno odklopili in ga poslali proti tlom. Spust so zaznamovale težave s padali. Vostok 1K-4 je naposled pristal približno 3.000 kilometrov od izstrelišča globoko v zimski Sibiriji, pravzaprav nedaleč stran od slavne Tunguske.

Glavni inženir Vostokov Sergej Koroljov je bil po številnih poročilih precej navezan na "vesoljske pse" in nemudoma organiziral obsežno reševalno operacijo. Lokacijo kapsule so določili s preleti letal, dejanski reševalci so nato prišli s helikopterji. Ob prihodu so našli Vostoka, zakopanega globoko v snegu. Ko so jo izkopali, so ugotovili, da se je habitat z živimi bitji GKZh (poleg psov so bile v njem še žuželke, rastline ...) zataknil. Šele tri dni po pristanku so uspeli GKZh potegniti ven in rešiti drgetajoča, premražena psa, ki sta morala pretrpeti temperature med -35 in -40 stopinj Celzija. Ves ostali živelj je pomrl, piše RussianSpaceWeb.

Sovjetski inženirji so se tudi iz spodletele misije marsikaj naučili in čez manj kot pol leta Jurija Gagarina poslali na zgodovinski polet v orbito.


NA VIDIKU:

Ponedeljek, 28. december – Sojuz 2 – CSO

4. januar – Falcon 9 – Turksat 5A