Foto: BoBo
Foto: BoBo

Komisija za dodelitev pomoči, ki je vodila postopek razpisa, bo zdaj preverila, ali Air Baltic izpolnjuje vse pogoje za dodelitev pomoči. Prevoznik namerava vzpostaviti novo progo Ljubljana–Riga–Ljubljana.

Država prek razpisa ponuja subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin na mednarodnih letališčih Ljubljana, Maribor in Portorož za prevoznike, ki bi vzpostavili polete na razpisanih povezavah. Skupno je za tri leta na voljo 16,8 milijona evrov.

Na prvi rok, objavljen aprila, sta se prijavila luksemburški letalski prevoznik Luxair in črnogorski To Montenegro.

"Kljub najvišjemu znesku pomoči v višini 50 odstotkov letaliških pristojbin, ki jih smernice Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom še dopuščajo, prvi rok razpisa ni prinesel želenih rezultatov," so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.

Izbran je bil le Luxair, s katerim je ministrstvo, kot je sporočilo danes, že sklenilo pogodbo za neposredno letalsko progo Luksemburg–Ljubljana–Luksemburg, in sicer dvakrat tedensko v obdobju od 14. septembra 2023 do 14. septembra 2025.

Ker so po prvem roku ostala nerazdeljena sredstva, je bil konec junija razpisan drugi rok, prijave so se iztekle 31. julija.

Ministrstvo je že napovedalo tretji rok razpisa, ki bo predvidoma začel teči novembra.

Slabo okrevanje letalskega prevoza

Po programu za večjo letalsko povezljivost Slovenije v obdobju 2023–2025 je na prvem prednostnem seznamu skupno 10 prog, in sicer štiri za polete na končno destinacijo – Bruselj, Skopje, Praga in Berlin –, ter šest za polete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej, to so Dunaj, København, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.

Na drugem seznamu so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom.

Na tretjem seznamu pa so vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države EU-ja, Norveška in Islandija ter Albanija, BiH, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.

"Stanje letalske povezljivosti Slovenije je v primerjavi z okrevanjem letalskega prometa drugje po svetu še vedno izjemno slabo. Slovenija po pandemiji še vedno močno zaostaja za vsemi državami, z izjemo Belorusije, katere zračni prostor je prizadet zaradi vojne v bližnji Ukrajini in sankcij, dosegamo najslabšo stopnjo okrevanja. Posebej skrb vzbujajoče je, da se ta razkorak glede na druge države še stopnjuje," je ministrstvo znova utemeljilo prizadevanja za izboljšanje povezljivosti.

Podatki za letošnji junij kažejo, da je bilo potnikov na ljubljanskem letališču 31,9 odstotka manj kot leta 2019, število potnikov v prvi polovici letošnjega leta pa je bilo za 37,7 odstotka manjše kot v enakem obdobju leta 2019.

"Čeprav so se določene proge obnovile, se te žal niso obnovile v ustrezni frekvenci tedenskega števila letov in z ustreznimi urniki. Tudi cene letalskih vozovnic so zaradi monopolnega položaja prevoznikov na progah iz Ljubljane in premajhne ponudbe razpoložljivih sedežev nadpovprečno visoke," pravi ministrstvo.

Iskanje boljše povezljivosti

Vlada se je sicer v začetku junija seznanila s študijama glede letalske povezljivosti Slovenije in njenih ekonomskih učinkih.

Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ je julija po predstavitvi obeh študij vladi predlagala, naj analizira scenarij sklenitve strateškega partnerstva z eno izmed uveljavljenih letalskih družb.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je takrat dejala, da gre pri analizah za izhodišča in da so odprte še vse možnosti, ter napovedala, da bo terminski načrt znan jeseni.