Poklukar je po svoji predstavitvi na matičnem odboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Na vprašanja Branka Grimsa (SDS) glede odstranjevanja ograje na meji odgovoril, da se je v zadnjih letih veliko spremenilo, pri čemer je izpostavil vstop Hrvaške v schengensko območje. Pri tem verjame, da bo Hrvaška varovala mejo vsaj tako dobro, kot je to počela Slovenija.
Čeprav je v svojem prvem ministrskem mandatu tudi sam postavljal ograjo, se mu danes zdi nepotrebna, zato bo nadaljeval z njenim odstranjevanjem. Notranja meja EU namreč ni tista, ki bi jo bilo treba dodatno varovati, je odgovoril na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič.
Spregovoril je tudi o avstrijskem nadzoru na notranji meji EU in spomnil, da je na to kot na nesorazmeren ukrep opozarjal že v svojem prvem ministrskem mandatu. Zaradi tega najbolj trpi gospodarstvo, avstrijski policisti pa v poletnih mesecih nadzorujejo predvsem svoje državljane. To je sicer odločitev avstrijske notranje politike, ki je na tem mestu ni želel komentirati, vendar je prepričan, da bo z z avstrijsko policijo vzpostavil odlične odnose.
Za tujce pri nas pa bi sprostil trg dela, da bi dobili priložnost zapolniti mesta deficitarnih poklicev. Glede tega se bo posvetoval z ministrstvom za javno upravo, pri čemer želi pospešiti administrativne postopke in v državo sprejeti varnostno preverjene ljudi.
Glede nevzdržnih razmer v azilnih domovih verjame, da so ti polni. Zato razmišlja, da bi se vsaj namestitvena in procesna pristojnost urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrnila pod ministrstvo za notranje zadeve, ostali deli pa bi šli pod pristojnost drugih ministrstev. Na vprašanje Sukičeve, ali želi ta sistem razgraditi na način, da bi del pristojnosti šel denimo pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki za to nima finančnih sredstev, je odgovoril, da je o tem razmišljal le na ravni ideje.
Sukičevo je tudi zanimalo, ali še vedno ocenjuje, da Sindikat policistov Slovenije deluje kot parapolicija. Odgovoril je, da je bila ta njegova izjava podana v določenem kontekstu preseganja sindikalnega delovanja in se mu zdaj takšne besede ne zdijo več potrebne. Če bo imenovana za ministra, se bo zavzel za karierni sistem v policiji, ki pa lahko nastane samo s sodelovanjem obeh policijskih sindikatov, dodatno pa ga bo omogočala še napovedana reforma plačnega sistema.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič ga je vprašala, ali bo znal "reči ne željam oseb, ki jim je hvaležen za priložnost biti notranji minister". Odgovoril je, da glede tega ni skrbi, saj zakonodaja točno določa razmerje med ministrom in generalnim direktorjem policije in da je ta v svojih kadrovskih odločitvah avtonomen. Pri tem je zagotovil, da policijo vodi generalni direktor, minister pa daje redne in izredne usmeritve v skladu z zakonskimi pristojnostmi.
Na vprašanja, kakšen je njegov odnos z v. d. generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom, je dejal, da je "on trenutno v. d. generalnega direktorja in to je njegova funkcija". Dela ministrice Tatjane Bobnar pa na tem mestu ni želel ocenjevati.
Ob tem meni, da je področje notranjih zadev relativno dobro urejeno, da je resor dober in da funkcionira, na kar kaže tudi poročilo o ugotovitvah izrednega nadzora pri delu policije pri varovanju šestih protestov v zadnjih dveh letih. Po njegovih besedah je treba te ukrepe zdaj še uveljaviti.
Prepričan je, da bo policija po anomalijah mandata prejšnje vlade šla na pravo pot depolitizacije, samoočiščenja, razumevanja postopkov in vračanja h koreninam spoštovanja človekovih pravic. To bo dosegel z novo ekipo na vrhu notranjega ministrstva, za katero verjame, da bo kompetentna in profesionalna.
Povedal je še, da se bo znova zavzemal za uzakonitev IMSI lovilcev, ki jih je predlagal med svojim prvim mandatom in jih je nedavno zavrnilo ustavno sodišče. Glede tega bi s široko razpravo dosegel politični konsenz za uporabo tega orodja ter določil nadzorne mehanizme za preprečevanje zlorab.