Med korono sta se prodaja in poraba piva zelo zmanjšali, svetovni trg piva se je skrčil za 20 do 30 odstotkov, letos pa se prodaja popravlja in približuje predkoronski ravni. To je dobra novica tudi za naše hmeljarje, ki te dni obirajo hmelj. Kakšno letino pričakujeta Jože Čas in Klemen Šalej?
»Na okoli 70 odstotkih hmeljišč, ki jih namakamo, pričakujemo zelo dobro letino hmelja, drugje ga bomo pridelali od 30 do 40 odstotkov manj,« pravi Jože Čas, največji hmeljar pri nas in lastnik Hmeljarstva Čas iz Radelj ob Dravi. Konec avgusta sta jim viharni veter in toča porušila nasad in hmeljarsko žičnico na osmih hektarjih, še štiri hektarje velik nasad je poškodovan, 60 odstotkov hmelja pa je tam uničenega.
Pred leti je Jože Čas na 175 hektarjih pridelal od 300 do 350 ton suhega hmelja na leto. Leta 2018 je sinu predal kmetijo s 30 hektarji, sam pa še vedno obdeluje 135 hektarjev. »Verjetno bi še enkrat izbral hmelj,« pravi kljub višjim stroškom pridelave in vse večjim težavam z vremenom.
Krožno gospodarstvo: hlevski gnoj namesto mineralnih gnojil
Gledajo, kako bi znižali stroške in optimizirali pridelavo. Mineralna gnojila so trikrat dražja, a jih uporabijo dosti manj. »Imamo srečo, da smo blizu velike govedorejske kmetije. Ves hlevski gnoj, gre za okoli tri tisoč ton, odkupimo in uporabimo za gnojenje. Tla dobijo organsko snov, ki bistveno izboljša strukturo tal, zato uporabljamo manj mineralnih gnojil kot prej,« razlaga Jože Čas.
Prej so hmelj poleg trgovcem prodajali tudi Pivovarni Union Laško, ki jim je odprla vrata, da so postali neposredni dobavitelj Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini. Lani pa so prodajno strategijo spremenili. »Pogodbe o dobavi hmelja Heinekenu smo sporazumno prenesli na enega največjih trgovcev s hmeljem. To nam je občutno poenostavilo poslovanje,« priznava Čas.
Okrnjena pridelava hmelja zaradi bolezni
V zadnjih letih je hmeljarje prizadela bolezen huda viroidna zakrnelost hmelja, ki jo je mogoče izkoreniniti le s krčenjem nasadov. Nov nasad z brezvirusnimi sadikami pa lahko posadijo šele po dveh letih od uničenja starega nasada. »Zaradi te bolezni smo morali posekati 16 hektarjev hmeljišč, povsod še nismo na novo posadili hmeljne trte. Ko bomo hmelj spet pridelovali na vseh 41 hektarjih, ga bomo pridelali okoli 80 ton na leto,« pravi Klemen Šalej iz Drešinje vasi pri Žalcu. Okoli 30 hektarjev namakajo, tam bodo zaradi temperaturnih šokov pridelali od 20 do 30 odstotkov manj hmelja kot sicer. Na nasadih brez namakanja bo izguba pridelka dosti večja.
Huda viroidna zakrnelost hmelja se je k nam razširila prek citrusov, mehansko iztrebljanje obolelih rastlin pa je edina rešitev. Nove brezvirusne sadike in priprava zemljišča stanejo okoli 15 tisoč evrov na hektar. Na prizadetih površinah nastane tudi škoda zaradi izpada dohodka za najmanj tri lets. Hmeljarje čakajo velika vlaganja v gradnjo namakalnih sistemov na nenamakanih hmeljiščih, za kar lahko pridobijo nepovratna sredstva. Draga je tudi oprema. Kmetija Šalej je pred nekaj leti za gradnjo objekta za strojno obiranje in sušenje hmelja namenila več kot milijon evrov.
Posušene hmeljne storže je treba čim prej predelati v brikete, šele ti so primerni za skladiščenje v hladilnici. »Storžkov ne moremo skladiščiti, s staranjem izgubljajo barvo in aromo, za kupce niso zanimivi, zato načrtujemo hladilnico za hmelj. Najprej pa bi radi zasadili nove nasade,« razlaga Klemen Šalej.
Za hektar hmeljišča 25 tisoč evrov
Slovenski hmeljarji so med najmodernejšimi, imajo sodobno opremo za gojenje hmelja in spravilo pridelka. »Smo pred Čehi in Poljaki, primerjamo se lahko z Nemci,« je prepričan Jože Čas. V Sloveniji imamo 1.600 hektarjev hmeljišč, kar pomeni od dva do tri odstotke svetovne pridelave hmelja. Največ hmeljišč imata ZDA in Nemčija, 24 in 21 tisoč hektarjev. Na tretjem mestu je Češka s 4.500 hektarji, četrta je Poljska s 1.700 hektarji, peta pa je Slovenija.
Azijske pivovarne so najzahtevnejši kupci
Na vprašanje, ali bo tudi hmeljarje prizadela zahteva iz Bruslja, da je treba v EU rabo kemičnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) zmanjšati za polovico do leta 2030, Jože Čas pravi, da to od njih že zahtevajo kupci. »Najstrožje zahteve imajo azijske pivovarne, zlasti iz Kitajske in Južne Koreje. Pri njih hmelj sodi med živila, ki pa lahko vsebujejo minimalno količino ostankov FFS oziroma aktivnih snovi. Prilagajamo se, da izpolnimo njihove zahteve, saj ves slovenski hmelj izvozimo,« razlaga Čas. Plevel v nasadih že nekaj časa uničujejo zgolj mehansko z okopavanjem in kultiviranjem, že leta ne uporabljajo glifosata.
