Pregled - svet, 14. 2. (sreda)

BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da bo 18 od 31 članic zavezništva letos izpolnilo cilj obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP. Kot je poudaril na novinarski konferenci pred četrtkovim zasedanjem obrambnih ministrov Nata, gre za rekord in šestkratno povečanje glede na leto 2014, ko so cilj dosegle le tri članice. V letošnjem letu bodo evropske članice zavezništva v obrambo skupaj vložile 380 milijard ameriških dolarjev.

TEL AVIV/GAZA/KAIRO/RAMALA - Izrael in palestinsko gibanje Hamas se medsebojno krivita za pomanjkanje napredka pri pogajanjih o novi prekinitvi ognja in izpustitvi izraelskih talcev, ki so v torek potekali v Kairu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael ne bo popuščal nerealnim zahtevam Hamasa. Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem Hamas pozval k čimprejšnji sklenitvi dogovora z Izraelom, kar naj bi prebivalcem Gaze prihranilo nadaljnje trpljenje.

TEL AVIV/BEJRUT - Izraelska vojska izvaja obsežen val zračnih napadov na ozemlje Libanona, potem ko so od tam izstreljene rakete dosegle mesto Safed na severu Izraela. V Libanonu so bili v napadih ubiti štirje civilisti, med njimi ženska z otrokoma, ranjenih je še najmanj osem ljudi. Izraelska vojska pa je kasneje sporočila, da je raketa, izstreljena iz Libanona, povzročila smrt 20-letne izraelske vojakinje.

KAIRO - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je obiskal egiptovskega kolega Abdela Fataha al Sisija. Predsednika sta se strinjala glede potrebe po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in dostavi humanitarne pomoči v enklavo. Erdogan je izpostavil še, da Turčija podpira Egipt pri stališčih glede Gaze, zlasti pri zavračanju ideje o prisilnem razseljevanju Palestincev v enklavi. Ob tem sta oba zatrdila, da državi po več kot desetletju napetosti obračata nov list v odnosih.

DŽAKARTA - Indonezijski obrambni minister Prabowo Subianto je razglasil zmago v današnjem prvem krogu predsedniških volitev. Po podatkih izvajalcev anket, ki v okviru principa hitrega štetja zbirajo vzorce glasov s posameznih volišč, je osvojil več kot 55 odstotkov glasov. Subianto je vseskozi veljal za favorita. Kljub razglasitvi zmage je 72-letnik poudaril, da bo počakal na uradne rezultate volilne komisije. Ti bodo sicer znani šele marca.

PARIZ - Prizivno sodišče v Parizu je omililo kazen nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju, ki je bil zaradi nezakonitega financiranja volilne kampanje pred predsedniškimi volitvami leta 2012 obsojen na enoletno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena leta 2021. Sodišče ga je sedaj obsodilo na šestmesečno zaporno kazen, preostalih šest mesecev pa bo odslužil pogojno. Sarkozy se je na odločitev že pritožil.

KIJEV/DONECK - Ukrajinska vojska je sporočila, da je ob južni obali polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, v napadu z droni uničila rusko vojaško ladjo. Moskva teh navedb za zdaj ni komentirala. V ruskih napadih v bližini mesta Doneck na vzhodu Ukrajine pa so umrli najmanj trije ljudje, med njimi otrok, še 12 jih je bilo poškodovanih. V napadu so bili zadeti stanovanjski bloki v kraju Selidove približno 20 kilometrov od frontne črte.

KIJEV/WASHINGTON - Novi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski in obrambni minister Rustem Umerov sta obiskala vojake na fronti na vzhodu države. Sirski je med obiskom priznal, da so razmere na fronti izjemno težke. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je medtem opozoril, da ukrajinski vojski začenja primanjkovati streliva, ker republikanci v kongresu ZDA še vedno blokirajo velik paket vojaške pomoči.

VATIKAN - Izraelsko veleposlaništvo pri Svetem sedežu se je kritično odzvalo na besede vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, ki je v torek izjavil, da je odziv Izraela na napad Hamasa 7. oktobra nesorazmeren. Ob tem je tudi poudaril, da je Vatikan vselej na strani žrtev in ocenil, da izraelskih operacij v Gazi nihče ne more opredeliti kot postransko škodo boja proti terorizmu.

MADRID/DUBLIN/BRUSELJ - Španija in Irska sta v luči izraelske ofenzive na Rafo pozvali Evropsko komisijo, naj ponovno preuči sporazum med EU in Izraelom, ki ureja trgovinske odnose, vezan pa je na spoštovanje človekovih pravic. Premierja obeh držav sta izraelsko vojaško operacijo v Rafi označila za resno in neposredno grožnjo, s katero se mora mednarodna skupnost nujno soočiti. Ob tem sta Bruselj pozvala tudi k nujnemu ukrepanju glede humanitarne krize na območju Gaze.

NEW YORK - Neodvisna komisija je začela pregled dela agencije Združenih narodov za podporo Palestincem (UNRWA), ki se sooča z očitki o domnevni vpletenosti uslužbencev agencije v napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Vmesno poročilo bo komisija, ki jo vodi nekdanja francoska zunanja ministrica Catherine Colonna, generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu predala do konca marca.

MOSKVA/BRUSELJ - Očitki nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da nekatere članice zveze Nato ne izpolnjujejo cilja obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP, niso nič novega, je izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je ponovil opozorilo Trumpu, naj ne spodkopava Natovega jamstva kolektivne varnosti, da bodo zaveznice pomagale braniti vsako napadeno članico.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki oblastem omogoča zaplembo premoženja tistih, ki so bili obsojeni zaradi kritik na račun vojne v Ukrajini. Na podlagi zakona bi Rusija sedaj lahko zasegla premoženje tudi tistim, ki so pobegnili iz države. Strahove, da bi zakon lahko zlorabili, pa so v Moskvi označili za neutemeljene.

LONDON - Britanski laburisti so se v zadnjih dneh znova primorani otepati obtožb antisemitizma, ki so stranko preganjale že v preteklosti, zlasti pod vodstvom Jeremyja Corbyna med letoma 2015 in 2020. Prah so tokrat dvignile do Izraela kritične izjave dveh volilnih kandidatov, od katerih se je stranka, ki se ji letos na parlamentarnih volitvah po več letih nasmiha zmaga, že poslovila in obenem napovedala odločno ukrepanje.

BUDIMPEŠTA - Madžarsko še vedno pretresa politična kriza v povezavi s sporno pomilostitvijo moškega, obsojenega zaradi prikrivanja spolnih zlorab v domu za otroke in mladostnike. Čeprav sta odgovornost že prevzeli ključni zaveznici premierja Viktorja Orbana, ki sta tudi odstopili, se krepi pritisk na druge sodelavce premierja. Napovedani so tudi novi protesti.

BRUSELJ - Odbor Evropskega parlamenta za notranje zadeve je podprl evropski pakt o azilu in migracijah, ki vključuje osem predlogov uredb in en predlog direktive, s katerimi bodo uveljavljene posodobitve evropske migracijske zakonodaje. Sedaj so na vrsti še članice v Svetu EU in Evropski parlament, ki bi lahko pakt dokončno sprejel na plenarnem zasedanju v aprilu, kar pa velja za formalnost. Zakonodaja naj bi se začela uporabljati čez dve leti.

BERLIN - Nemška obveščevalna služba svari pred širjenjem skrajno desnih mrež. Lani so namreč opazili zaskrbljujoč trend. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je v luči boja proti desnemu ekstremizmu v torek predstavila paket ukrepov, med katerimi je tudi vzpostavitev enote za zgodnje zaznavanje tujih kampanj vmešavanja in vplivanja. Ob tem so opozorili, da si desničarski skrajneži prizadevajo spodkopati zaupanje v stabilnost in sposobnost države za ukrepanje.

RIM - Italijanska policija je v mestu Ferrara preiskala domove 24 oseb, ki so osumljeni kaznivih dejanj poveličevanja fašizma, spodbujanja rasizma in groženj organom pregona. Preiskava se je začela, potem ko je skupina mlajših moških italijanske narodnosti lani pred božičem v lokalu v Ferrari razdelila vrsto letakov, ki so hvalili nekdanjega fašističnega diktatorja Italije Benita Mussolinija in nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja.