Rezultati vzporednih volitev v Nemčiji tesni. Kako bi glasovali Slovenci, če bi bile danes volitve?

Medtem, ko danes v Nemčiji potekajo volitve, nas zanima komu bi dali svoj glas, če bi bile danes volitve v državni zbor? Anketi pripravljeni za dva slovenska dnevnika namreč kažeta rezultate, ki se razlikujejo.

Medtem, ko se v Nemčiji danes zaključuje šestnajstletno obdobje vodenja države pod taktirko Angele Merkel, raziskave opravljene pri nas kažejo različne rezultate. Ponekod so ljudje za oddajo svojega glasu v izredno dolgih vrstah. Kot kaže, bodo izidi res tesni. Volišča so svoja vrata zaprla ob 18. uri, neuradni rezultati vzporednih volitev kažejo, da bo štel vsak glas.

Zgodovinske parlamentarne volitve v Nemčiji

V Nemčiji danes potekajo parlamentarne volitve, ki so zgodovinske v več pogledih: prvič se aktualni kancler ne poteguje še za en mandat, prvič imajo kandidata za kanclerja tudi Zeleni in prvič gre stranka CDU-ja na volitve z najnižjo podporo.

Angela Merkel se po 16 letih vodenja vlade s tega položaja poslavlja. Njen mandat se bo uradno končal s konstituiranjem novega bundestaga mesec dni po volitvah, kanclerske naloge pa bo opravljala do prisege naslednika.

Trenutno kaže, da bo veljal vsak glas

V Nemčiji so glede na vzporedne volitve socialdemokrati (SPD) in konservativna unija CDU/CSU tesno skupaj. Medtem ko pri televiziji ZDF napovedujejo SPD 26 odstotkov glasov in uniji 24 odstotkov, televizija ARD za obe stranki napoveduje po 25 odstotkov glasov.

Večina ljudi pri nas je neodločenih

Podatki agencije Ninamedia sicer kažejo, da je največ anketirancev, ki so podali odgovore, glede tega, kateri stranki bi namenili svoj glas, neodločenih. Takih je kar 27 odstotkov vseh odgovorov, medtem, ko sedem odstotkov volivcev svojega glasu sploh ne bi oddalo.

Tistih, ki ne vedo za koga bi glasovali, je kar 27 odstotkov vseh odgovorov, medtem, ko sedem odstotkov volivcev svojega glasu sploh ne bi oddalo.

Največ vprašanih bi svoj glas namenilo stranki SDS (18,4%), malce manj bi jih glasovalo za SD (13,3%), na tretjem mestu je Levica (9,2%).

V septembru pa je podobno raziskavo za časnik Delo opravila Mediana. Tudi njihovi rezultati kažejo, da bi volivci, ki nameravajo glasovati, največ glasov podelili stranki SDS, medtem ko naj bi strankam KUL, SD, LMŠ ter Levica podpora nekoliko upadla.