Avgusta so Slovenijo prizadele najhujše poplave v zgodovini države. Po poročanju Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je bilo najhuje v predgorjih Julijskih Alp od Idrije preko Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo med 150 do 200 litrov na kvadratni meter. Arso je zaradi daljših nalivov izdal rdeče opozorilo za severovzhodno, severozahodno in osrednjo Slovenijo, ki je veljalo do 4. avgusta do polnoči.

Prizadeti sta dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je največ škode je na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Škoda po prvih grobih ocenah presega 500 milijonov evrov.

V številnih intervencijah so državljanom pomagali poklicni in prostovoljni gasilci, pripadniki Slovenske vojske in gorski reševalci. Posredoval je tudi helikopter Slovenske vojske.

Že julij je bil nevihtno pester

Po izjemno burnem juliju je portal Neurje.si zapisal, da je bil “mesec julij verjetno najbolj nevihtno pester (kar se neurij tiče) v zgodovini naše države…” Prav to smo preverili tudi na agenciji.

Kot nam je meteorolog Brane Gregorčič pojasnil, bo trditev “žal držala”. V nadaljevanju je še dodal, da smo danes veliko hitreje in podrobneje informirani o izrednih vremenskih dogodkih, zahvaljujoč tehnologiji mobilnih naprav in objavam v družbenih omrežjih.

“Letošnji julij se v večjem delu Slovenije uvršča med najbolj namočene julije v zgodovini meteoroloških meritev.”

Nevihtno pestro dogajanje se je začelo popoldne 24. julija

Agencija za okolje je izdala tudi novo reportažo o silovitih neurjih od 24 do 26. julija. Do 24. julija opoldne je bilo po Sloveniji vreme suho, zgodaj popoldne pa so dobršen del Slovenije prešle manjše plohe oziroma območja rahlih padavin, na zahodu in jugu je bilo tudi nekaj neviht in nalivov. Med 16. in 18. uro je močnejše deževje zajelo zlasti severozahodni del Slovenije, glavnina je nato nad osrednjo Slovenijo razpadla.

72-urna višina padavin do 8. ure 27. julija. Vir: Arso.

Precej burnejše je bilo vremensko dogajanje v noči na 25. julij. Nevihta se je na poti prek Slovenije iz močne supercelične nevihte preoblikovala v nevihtni pas, ki je počasi slabel in se nad vzhodno polovico Slovenije razdelil v dve nevihtni območji. V drugem delu noči so padavine povsod po Sloveniji za nekaj ur ponehale, a že okoli 6. ure zjutraj je nastopil nov val nevihtne dejavnosti. Nekaj nevihtnih celic je v naslednjih dveh urah nastalo nad severozahodno in severno Slovenijo.

Skupno je bilo v 72 urah v večini države od 30 do 100 mm padavin, le v pasu od Slovenske Istre proti vzhodu smo jih namerili tudi manj kot 20 mm. Najmočnejši sunek vetra v tem obdobju so izmerili 25. julija na merilnih mestih v višinah (Kanin 40,3 m/s, Kredarica 40,2 m/s, Slavnik 29,8 m/s). Po nižinah so istega dne izmerili izjemno močan sunek v Rakičanu pri Murski Soboti med prehodom nevihtne črte (27,4 m/s), v Volčah pri Tolminu (26,9 m/s), Rogaški Slatini (24,0 m/s), Borštu pri Gorenji vasi (23,4 m/s), Tomaju (21,6 m/s), na oceanografski boji Vida pred Piranom (21,4 m/s), v Ljubljani Brinju (20,6 m/s) in Letališču JP Ljubljana (20,5 m/s).

Nevihtni pas je nekoliko oslabljen hitro prešel osrednjo Slovenijo, po 8. uri pa znova okrepljen severovzhodni del države. Slovenijo so do zgodnje popoldneva prehajale plohe in nevihte, ki so bile deloma povezane v večje sisteme. Sredi in pozno popoldne skoraj nikjer po Sloveniji ni bilo omembe vrednih padavin, zvečer pa je nevihtna dejavnost znova oživela, a tokrat v blažji obliki kot v prejšnji noči.

Največja izmerjena 10-minutna hitrost vetra v m/s na merilnih postajah ARSO od 24. do 26. julija 2023. Vir: Arso.

Zemljevid občin, kjer so javili gmotno škodo ali težave zaradi neurij med 24. in 26. julijem. Vir: Dnevni bilten Uprave RS za zaščito in reševanje.

V drugem delu noči na 26. julij se je ozračje počasi stabiliziralo in nevihtna dejavnost je slabela. Zjutraj je večje padavinsko območje iznad Slovenije potovalo nad  Hrvaško, po njem je bilo do zgodnjega popoldneva vreme v Sloveniji večinoma suho. Ob deloma sončnem vremenu so v bistveno hladnejši zračni masi kot dan prej popoldne in zvečer zlasti v Furlaniji-Julijski krajini in zahodni polovici Slovenije nastajale plohe in nevihte, ki jih je višinski veter nosil proti jugovzhodu. Sredi noči na 27. julij se je konvektivna dejavnost povsem polegla in preostanek noči je bil večinoma jasen, zato je bilo jutro 27. julija sveže.

Avgust se je začel v znamenju poplav

Po krajšem premoru deževja, so se padavine nadaljevale avgusta. Kmalu zatem so v različnih krajih odjeknili zvoki siren, ki so prebivalce posvarili pred visokimi vodotoki rek. Vodilni hidrolog pri Arsu Janez Polajnar je v petek, 4. avgusta, na novinarski konferenci dejal, da smo imeli povodenj, ki je podobna tistim iz let 1990, 1998 in 2004.

V Kamniku, Komendi, mestni občini Maribor, Ptuj, Kranj, Celje ter Ljubljana in občinah Duplek, Starše in Slovenj Gradec so že v petek, 4. avgusta, oglasile sirene za nevarnost pred zemeljskimi plazovi in poplavami.

“Najhujši nalivi so se pojavljali v južnem predgorju Julijskih Alp in na območju med Idrijskim hribovjem proti Gorenjski in Koroški,” je takrat povedal meteorolog Brane Gregorčič. Sicer gre za mesečno količino padavin, a so razlike v državi velike. Težišče padavin se je prenašal z zahoda na vzhod.

Vodna ujma leta 1954 terjala 22 življenj, avgusta 2023 zaenkrat tri

Kot smo že poročali, so katastrofalne poplave in vremenska ujma terjali več smrtnih žrtve. V petek, 4. avgusta, smo poročali, da je na območju Kamnika umrla državljanka Slovenije, v gorah na območju Kranja pa dva nizozemska državljana. O smrti državljanke Slovenije na območju Kamnika so bili policisti obveščeni v petek zjutraj, v četrtek zvečer pa so bili obveščeni, da v gorah na območju Kranja pogrešajo dva tujca.

V nedeljo, 6. avgusta, pa so v jami greznice na območju Most pri Komendi našli mrtvo osebo. Po navedbah portala Kamnik info gre za moškega, ki naj bi umrl med odpravljanjem posledic poplav. Po do sedaj zbranih obvestilih je pri opravljanju del padla v jamo z odprtim jaškom. Pojasnil policije glede okoliščin smrti še ni. Prav tako v nedeljo so v Ivanji vasi v občini Mirna Peč v narasli vodi reke Temenice našli utopljenca. Policisti so potrdili identiteto 35-letnega moškega z območja Mirne Peči in nadaljujejo zbiranje obvestil in ugotavljanje vseh okoliščin. Tedaj bo znano, ali je smrt povezana z nedavnimi vremenskimi ujmami.

Veliko smrtnih žrtev je terjala vodna ujma 1954. Četrtega junija 1954 popoldne in zvečer so v pasu od Koroške do Posavja nastale močne nevihte z dolgotrajnimi in obilnimi nalivi. V Celju je v dveh urah padlo 75 mm, na Dobrni verjetno več kot 100 mm padavin. Celo v Mariboru, izven jedra vremenskega dogajanja, je padlo kar 40 mm dežja v 50 minutah. Naslednje jutro so opazovalci na nekaterih merilnih mestih izmerili več kot 100 mm dežja v enem dnevu in to na območju, kjer je takšna količin padavin zelo redka. Nalivi so povzročili katastrofalne poplave nekaterih pritokov Savinje in Save, zlasti prizadeto je bilo Celje z okolico in kraji ob Hudinji. Vodna ujma je zahtevala kar 22 življenj.

Na severovzhodu rekordno namočen ostaja julij 1972

Gregorčič nam je pojasnil, da na severovzhodu Slovenije ostaja rekordno namočen še vedno julij 1972. “Takrat smo beležili tudi močna neurja s točo.”

Pojavljale so se obsežne poplave in številni zemeljski plazovi. Pod vodo je bilo 28.000 ha plodne zemlje. V takratni občini Murska Sobota je bilo poplavljenih 65 vasi. Po podatkih iz knjige Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja so bile podobne razmere tudi v spodnjem toku Pesnice in v okolici Ptuja.

Meteorologa smo povprašali, ali po obilnem dežju avgusta 2023 še vedno najbolj namočen ostaja julij 1972. Dobili smo sledeč odgovor: “Kar se tiče primerjave julij 1972 vs. avgust 2023 pa ni tako preprosto, predvsem se je letošnji avgust šele dobro začel.”

Vir: Arso.

Vir: Arso.

Vir: Arso.

Beležimo rekordne pretoke rek

Obilno deževje je prispevalo k temu, da so reke dosegle rekordne pretoke. Na posameznih vodomernih postajah so bili prejšnji rekordni pretoki rek preseženi tudi za od 30 do 40 odstotkov, rekordno količino dežja pa so namerili na številnih mestih, od Idrije do severa Štajerske, poroča STA. Na Arsu izpostavljajo, da so bili prejšnji rekordni pretoki preseženi večinoma za 5 do 20 odstotkov, na posameznih vodomernih postajah pa tudi za 30 do 40 odstotkov, so izpostavili na Arsu. Sicer so zaradi poplav na številnih merilnih napravah zaznali okvare in izpade delovanja, posledično poplavni valovi na posameznih vodomernih postajah niso bili zabeleženi v celoti.

Kljub temu, da je Gregorčič opozoril, da avgust 2023 in julij 1972 ni mogoče tako enostavno primerjati, so na Arsu še pojasnili, da so na številnih merilih mestih v pasu od območja Idrije prek Gorenjske do Koroške in severa Štajerske izmerili rekordno višino padavin za časovne intervale od šest ur do nekaj dni. Podatki Arsa s štajerskega in koroškega konca so zaradi izpada internetne povezave precej nepopolni. V Zavodnjah nad Velenjem v šestih urah izmerili 115 milimetrov, v 12 urah 166, v enem dnevu 171, v dveh 226 in v treh dneh 264 milimetrov dežja, še navaja STA

Letos so vročinski valovi kratkotrajni

Letos smo sicer imeli tri dokaj kratkotrajne vročinske valove, večinoma je vsak trajal le okoli 4 dni. “Temperature pri nas pa so vseeno nekoliko nadpovprečne, čeprav je letos huda vročina nekako ostala nad Sredozemljem. Na območju Alp smo bili pravzaprav velik del julija na meji med vročim afriško-sredozemskim ter hladnejšim atlantskim zrakom.” Zato so se predvsem na južni strani Alp (južna Švica, sever Italije, jug Avstrije, večji del Slovenije, sever Hrvaške,….) pojavljale pogoste nevihte in tudi neurja.

“Napovedi kažejo, da kakšne vročine v prvi polovici avgusta ne bomo deležni, bo pa morda druga polovica avgusta nekoliko toplejša. A takrat so noči že daljše in vročino lažje prenašamo,” dodaja meteorolog.